Vodstvu Levice zaupnica in mandat koordinatorju Luki Mescu za pogajanja za vstop v vlado Roberta Goloba – Po anketi Mediana agencija Mediana vprašani najbolj naklonjeni koaliciji Gibanja Svoboda, SD in Levice
Svet stranke Levica je po opravljeni razpravi o ponujenem odstopu koordinatorja Luke Mesca in izvršnega odbora stranke na večernem glasovanju omenjenim izrekel zaupnico in jim podelil tudi mandat za pogajanja za vstop Levice v vlado Roberta Goloba, so za medije potrdili v Levici.
Svet stranke izreka zaupnico izvršnemu odboru, skupaj z nalogo, da vodi Levico v pogajanja o vstopu v vlado.
— Levica (@strankalevica) April 29, 2022
“Svet stranke izreka zaupnico izvršnemu odboru, skupaj z nalogo, da vodi Levico v pogajanja o vstopu v vlado. V Levici smo ponosni na delo, ki smo ga opravili v teh osmih letih. Dvig minimalne plače in njena avtomatična rast glede na življenjske stroške. Dvig pokojnin. Prosti čas za trgovke ob nedeljah. Prepoved frackinga. Topli obroki za otroke iz revnih družin. Lažja pot do preživnin.
Zato je bilo naše osrednje volilno sporočilo, da ni dovolj zgolj odstaviti Janeza Janšo in da je močan glas za Levico zagotovilo za to, da Slovenija končno dobi vlado, ki bo delovala v prid ljudi. Da to sporočilo ni prodrlo, štejemo kot svoj glavni neuspeh na teh volitvah. Zato smo si ta teden vzeli čas za refleksijo o tem, kaj smo naredili prav, kaj narobe, in kako naprej. Skozi interno debato smo prišli do zaključkov, da:
▶️ svet stranke izreka zaupnico izvršnemu odboru, z nalogo, da vodi pogajanja o vstopu v vlado.
▶️ ni dovolj dosegati sprememb za ljudi, ampak moramo predvsem to početi z ljudmi. To je načelo, ki se mu zavezujemo, ko gre za spremembe, ki Levico čakajo v prihajajočem obdobju.
Zahvaljujemo se vsem, ki vztrajate z nami in nas še naprej podpirate. Prihodnost za vse, ne le za peščico!,” so sinoči zapisali na Twitterju v Levici po končanem sestanku sveta stranke.
Stranka bo torej prihodnji teden tudi formalno vstopila v pogajanja za oblikovanje vladne koalicije s strankama Gibanje Svoboda in SD. Mesec in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob sta v ponedeljek sicer že opravila neformalni pogovor, vendar pa je izvršni odbor z Mescem na čelu želel najprej preveriti, ali še uživa zaupanje članov stranke.
Vodstvo stranke je odstop ponudilo zaradi slabega volilnega rezultata na državnozborskih volitvah.
Stranko je namreč podprlo 4,43 odstotka volivcev, kar je Levici prineslo pet poslanskih mest v državnem zboru, kar je precej manj kot ob državnozborskih volitvah leta 2018, ko je stranka dobila 9,3 odstotka glasov in devet poslanskih mandatov.
Mesec, ki je pred volitvami napovedoval, da si želijo na tokratnih volitvah za tretjino izboljšati svoj rezultat, je tako že v nedeljo napovedal, da bo skupaj z izvršnim odborom svetu stranke ponudil svoj odstop, kar je tudi storil.
V stranki so tako po volitvah opravili razpravo o tem, kaj so naredili prav, kaj narobe in kako naprej, so po glasovanju v sporočilu za javnost zapisali v Levici.
Kot so poudarili, je bilo namreč njihovo osrednje sporočilo tokratne kampanje pred državnozborskimi volitvami, da ni zgolj dovolj odstaviti vlado Janeza Janše, ampak tudi, da je močan glas za Levico zagotovilo, da bo Slovenija dobila vlado, ki bo delovala v prid ljudi. “Da to sporočilo ni prodrlo, štejemo kot svoj glavni neuspeh,” so zapisali.
Ne glede na to, pa so po opravljeni razpravi v stranki sklenili, da svet stranke izreče zaupnico izvršnemu odboru ter mu podeli mandat za začetek pogajanj o vstopu v novo vlado. Prišli pa so tudi do zaključka, da ne zadostuje, da dosegajo spremembe za ljudi, ampak jih morajo dosegati skupaj z njimi, navajajo v stranki.
Na osnovi tega bodo, kot napovedujejo v Levici, sledile tudi strateške in organizacijske spremembe, ki stranko čakajo v prihodnje.
Več o dogajanju bo v soboto v izjavi za medije spregovoril tudi Mesec, so še napovedali v stranki. Glede na statut stranke izvršni odbor sicer sestavlja 12 članov, med drugim koordinator stranke in njegov namestnik oz. namestnica, generalni sekretar stranke, vodja poslanske skupine in sekretar poslanske skupine.
https://twitter.com/MarjeticaM/status/1520149713776959488
Če bo v vladi Roberta Goloba sodelovala tudi Levica bo to sicer glede na insajderske informacije to veliko presenečenje, saj v stranki prevladuje prepričanje, da je Levici “paktiranje” z liberalci oziroma KUL-om škodilo oziroma, da jim je odneslo nekaj mandatov. Kako bi se lahko Levica izvila iz pričakovanj javnosti in predvsem civilne družbe, da gredo v vlado na eni strani in željami njihovega “trdega jedra”, da ostanejo zunaj bo vsekakor zanimiv končnica letošnjega povolilnega dogajanja. Res pa je, da si po tem, ko je Levica odpovedala podporo vladi Marjana Šarca in tako posredno ustoličila vlado Janeza Janše težko privošči , da bi ostala zunaj vlade Roberta Goloba. Še posebej po zadnji raziskavi Mediane.
V tokratni raziskavi Politični utrip, ki jo je za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) opravila agencija Mediana, so bili vprašani najbolj naklonjeni koaliciji Gibanja Svoboda, SD in Levice. Povečini so jih najbolj prepričali programi strank in dejstvo, da bodo naredili največ za Slovenijo. Večina ocenjuje, da se bo oblikovala levosredinska vlada.
Po podatkih ankete je 40 odstotkov vprašanih polnoletnih državljanov svojo odločitev glede izbrane stranke utemeljilo na njenem programu oz. dejstvu, da bodo največ naredili za Slovenijo in njene prebivalce. 14,3 odstotka vprašanih je stranko izbralo zaradi prepričanosti, da se bo uvrstila v parlament, 14 odstotkov pa zaradi njenega voditelja oz. voditeljice. Dobrih 12 odstotkov je za izbrano stranko glasovalo zato, ker zanjo večinoma glasuje, 10 odstotkov volivcev se je odločilo na podlagi izjav na soočenjih, 5,5 odstotka vprašanih pa je stranko volilo zaradi njenega kandidata v svojem volilnem okraju.
Pregled po strankah je pokazal, da je Gibanje Svoboda 36,5 odstotka volivcev izbralo, ker jih je prepričal njihov program oziroma so ocenili, da bo stranka naredila največ za Slovenijo. 21 odstotkov jih je Svobodo volilo, ker so prepričani, da bo stranka prišla v parlament in 19 odstotkov zaradi vodje stranke, Roberta Goloba. Na podlagi programa se je 55,7 odstotka volivcev odločilo tudi za SDS, le osem odstotkov pa jih je stranko izbralo zaradi njenega voditelja Janeza Janše. Petina vprašanih je SDS izbrala, ker večinoma glasuje za to stranko.
NSi je zaradi programa izbralo 55 odstotkov njihovih volivcev, po okoli desetino volivcev NSi pa so prepričali še njihov politični vodja, kandidat v okraju volivca in dejstvo, da večinoma glasujejo za to stranko. Polovica volivcev Levice je za stranko prav tako izbrala zaradi programa, 13 odstotkov jih je zanjo volilo, ker so jih prepričali na soočenjih, 21 pa zato, ker zanje večinoma glasujejo. SD je dve tretjini volivcev izbralo, ker večinoma glasuje zanjo, 9,1 odstotka volivcev je stranko izbralo na podlagi soočenj, 11,7 odstotka pa zaradi kandidata v svojem okraju.
Mediana se je v anketi posvetila tudi tistim, ki niso šli volit. Pri 40 odstotkih vprašanih so bili razlogi za neudeležbo na volitvah objektivni (npr. bolezen), 19,1 odstotka jih je pojasnila, da nikoli ne volijo, slaba desetina pa je doma ostala, ker je bila razočarana nad preteklim delovanjem strank oziroma ker zanjo ni bilo primerne opcije.
V anketi so se osredotočili tudi na slovensko politično prihodnost. Slabih 80 odstotkov vprašanih si želi, da bi se vlada oblikovala hitro, 72,5 odstotka vprašanih pa si želi, da bi se vlada obdržala cel mandat. Tega si sicer ne želi 12 odstotkov vprašanih, 15 odstotkov pa jih je na vprašanje odgovorilo z ne vem. 46,2 odstotka vprašanih si želi vlado levih oziroma levosredinskih strank, medtem ko si takšne vlade ne želi 35 odstotkov vprašanih. Vlado levih in desnih strank si želi 40 odstotkov vprašanih, 38 je ne želi, petina je neopredeljenih. Vlado desnih oz. desnosredinskih strank si želi 26,8 odstotka vprašanih, 51 odstotkov pa si takšne vlade ne želi.
Dve tretjini vprašanih ocenjujeta, da se bo oblikovala leva oziroma levosredinska vlada. 60 odstotkov jih ob tem ocenjuje, da bo vlada zdržala cel mandat, medtem ko četrtina meni, da ne bo. Da bo oblikovanje koalicije dolgotrajno ocenjuje 19,4 odstotka vprašanih, 66,7 odstotka pa jih meni, da trditev ni najbolj verjetna. 64,7 odstotka vprašanih meni, da oblikovanje vlade levih in desnih strank ni verjetno, in 19 odstotkov jih meni, da je. Skoraj 70 odstotkov je takih, ki menijo, da ni veliko verjetnosti za vlado desnih oziroma desnosredinskih strank.
Pri vprašanju o strankah, ki bodo oblikovale koalicijo, bi bilo 32,9 odstotka vprašanim najljubše sodelovanje med Gibanjem Svoboda, SD in Levico, z 20,3 odstotka sledi koalicija Gibanja Svoboda in SD, koaliciji Gibanja Svoboda in SDS je naklonjenih 17 odstotkov vprašanih, koaliciji Gibanja Svoboda in NSi pa 13 odstotkov.
Mediana je raziskavo na vzorcu 1057 oseb izvedla med 26. in 28. aprilom.
