Janez Janša v četrtek na ameriški letalonosilki “Harry Truman” – V sredo pa je na mariborskem letališču pristalo veliko ameriško vojaško transportno letalo boeing C-17
Premier Janez Janša in minister za obrambo Matej Tonin sta v četrtek obiskala ameriško letalonosilko, ki pluje v Jonskem morju. Tja sta se odpravila v družbi ameriške veleposlanice v Sloveniji Jamie L. Harpootlian.
“Na zavezniški letalonosilki “Harry Truman” ponosno plapola slovenska zastava,” je Janez Janša zapisal na Twitterju.
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1519711628928950272
Na obrambnem ministrstvu so bili glede obiska Janeza Janše in Mateja Tonina na ameriški letalonosilki skopi. Odgovorili so le, da se minister dogodka udeležuje na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji.
Sodeč po fotografijah in zapisih v nekaterih medijih se je Tonin v družbi premierja Janeza Janše in ameriške veleposlanice Jamie L. Harpootlian povabljen na enodnevni obisk ameriške letalonosilke, ki pluje v Jonskem morju. Tja so odpotovali z brniškega letališča. Harpootlianova je sicer v Slovenijo prispela februarja letos, na položaju veleposlanice ZDA pa je nasledila Lyndo Blanchard, ki je po porazu Donalda Trumpa na predsedniških volitvah oziroma prisegi Joeja Bidna podala odstop.
— Janez Janša (@JJansaSDS) April 28, 2022
Vzlet pic.twitter.com/5UQG9ho0nC
— Janez Janša (@JJansaSDS) April 28, 2022
prelet
Prelet pic.twitter.com/cFBApJ6zOQ
— Janez Janša (@JJansaSDS) April 28, 2022
Natančen pristanek @USNavy pic.twitter.com/SyoGqtOc2q
— Janez Janša (@JJansaSDS) April 28, 2022
Kakšen je bil namen obiska Tonina in Janše na ameriški letalonosilki ni znano. Je pa zanimivo, da je v sredo popoldne, torej dan pred obiskom Janše in Tonina na ameriški letalonosilki na mariborskem letališču pristalo veliko vojaško transportno letalo, po vsej verjetnosti je šlo za letalo boeing C-17, ki pa je očitno zaradi svoje velikosti imelo problem z pristajanjem, saj je naredilo krog nad letališčem in se nato vrnilo ter očitno uspešno pristalo. Kakšen je bil tovor oziroma kaj je letalo pripeljalo ali odpeljalo je pa zbudilo veliko pozornost med domačini, saj tako velikega letala domačini vsaj v Halozah še niso videli.
Še pred volitvami je v javnost sicer prišla informacija, da se Slovenija in Nemčija pogovarjata o morebitni križni izmenjavi težke oborožitve med državama, s čimer naj bi Slovenija Ukrajini dostavila več tankov jugoslovanske izdelave.
V tednu pred volitvami natančno 21 aprila je Janeza Janšo, kot je povedal na televizijskem soočenju poklical ameriški državni sekretar Antony Blinken. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, “da sta v telefonskem pogovoru poudarila, da je treba še naprej podpirati suverenost Ukrajine in njeno ozemeljsko celovitost z močno varnostno podporo”. V Janševem kabinetu so še dodali, da se je Blinken premierju zahvalil tudi za aktivno vlogo Slovenije pri iskanju učinkovitih rešitev za pomoč Ukrajini ter zagotavljanje miru na kontinentu. Janša pa se je Blinknu zahvalil za strateško pomembno vlogo ZDA pri zagotavljanju varnosti evropskih članic zveze Nato ter diplomatske, humanitarne in obrambne napore za pomoč Ukrajini.
“Sogovornika sta poleg tega razpravljala o kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje 2024-2025. Ameriški državni sekretar je ponovil prepričanje ZDA, da je Slovenija zelo primerna kandidatka, ki bi ob izvolitvi verodostojno prispevala k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti” so prejšnji četrtek sporočili iz Janševega kabineta.
Dan pred pogovorom Janše z ameriškim državnim sekretarjem Blinknom se je minister za obrambo Matej Tonin pogovarjal z nemško obrambno ministrico Christine Lambrecht, ntnačno v sredo 20. aprila, “o možni pomoči zaveznikov Ukrajini”.
Nemčija sicer že dlje časa išče možnost, da bi ukrajinski vojski dobavila tanke sovjetske izdelave iz vzhodnih članic Nata, v zameno pa bi prišlo do protidobav. O takšnem scenariju, ki ga je omenjal tudi Scholz, so vsaj glede Slovenije poročali nemški mediji, v katerih so že zapisali, da bi lahko Slovenija Ukrajini dobavila večje število tankov T-72, v zameno pa naj bi naša država zahtevala dobavo nemških tankov leopard 2, oklepnikov puma in boxer.
Nemčija še očitno dogovarja z več vzhodnoevropskimi državami, tudi Slovenijo, da bi prišlo do križne izmenjave težke oborožitve. Po poročanju nemških medijev naj bi Slovenija v Ukrajino poslala tanke T-72, v zameno pa dobila druga oklepna vozila, ki naj bi jih za zamenjavo zahtevali v Ljubljani. Tankov T-72 Slovenija nima, ima pa njihovo posodobljeno jugoslovansko verzijo – tanke M-84 za posadko treh oseb, opremljenem s topom kalibra 125 milimetrov. Prav tako premorejo tanke T-55 za posadko štirih oseb s topom kalibra 105 milimetrov.
Ali so ti tanki vključeni v morebitno križno dobavo z Nemčijo, na slovenskem obrambnem ministrstvu niso potrdili. Redkobesedni so bili tudi o poročanju nemških medijev, ki navajajo, da naj bi Slovenija v zameno za dobavo večjega števila tankov zahtevala tanke leopard 2 in oklepnike puma in boxer. Na obrambnem ministrstvu so zgolj potrdili, da sta se minister Matej Tonin in nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht v sredo 20. aprila pogovarjala o možni pomoči zaveznikov Ukrajini. “Konkretno še ni nič dogovorjeno”.
