(VIDEO) “Evropska Unija in posredno tudi Slovenija je soodgovorna za tisto, kar se sedaj dogaja v Ukrajini” – Anton Bebler o tem, da je bila širitev Nata v Vzhodno Evropo “največja strateška napaka ZDA, ki je spodbudilo Putina za to nepojmljivo in za Rusijo izredno škodljivo intervencijo”

Sinoči je bila v Cankarjevem domu  okrogla miza o izzivih slovenske zunanje politike v organizaciji Demokratične alternative, kjer so govorili predvsem o temeljito spremenjeni geopolitični situaciji v Evropi in svetu po brutalni ruski agresiji na Ukrajino ter o tem, kako se posledično spreminjajo razmerja znotraj EU ter zunanje-politični položaj in vloga Slovenije.

Nekdanji predsednik države Danilo Türk je v uvodnem nastopu govoril o geopolitiki. “O tem je seveda možno veliko povedati, tukaj imamo nekaj  izvrstnih poznavalcev, vidim profesorja Beblerja med nami in druge, ki poznajo geopolitično problematiko v podrobnosti. In tisto, kar bom jaz ponudil je neka zelo približna skica, ki jo pač lahko ponudim v parih minutah in ki pravzaprav zahteva, da se spomnimo razmišljanja v času pred prvo svetovno vojno. Takrat je leta 1904 oče moderne geopolitike Halford Mackinder objavil in kasneje napisal mislim tudi eno knjigo o političnem pomenu geografije in je svet opisal kot nekaj, kar je sestavljeno iz nekega globalnega otoka, to je Azija, Evropa in Afrika in potem je sistem otokov notranjih in zunanjih.  Za njega je bil center vseh geopolitičnih silnic Vzhodna Evropa. On je videl tam prostor, kjer se bodo soočili različni interesi, kjer se bodo vodile vojne in kjer se bodo vodile bitke. No v njegovih časih pomen Amerik, kot zunanjega otoka, po njegovi geografski analizi ni bil tako velik. In prva polovica 20. stoletja je bila še vedno pod vplivom Evrope na eni strani in Rusije na drugi strani in Vzhodna Evropa, ki je bila bojišče. Na nek način se ta geopolitična slika v našem času ponavlja z bojiščem v Ukrajini in seveda z centrom napetosti v Vzhodni Evropi. Zdaj zakaj je tako in kako je do tega prišlo verjetno ni treba danes govoriti, ker o tem veliko vsi veste in tudi kaj posebno novega ne bi imel k temu povedati.  Bi pa rekel takole, seveda nikoli ni dobro podcenjevati z različnih percepcij varnosti. V Evropi in tudi v Sloveniji smo dolgo časa živeli v nekakšnem svetu prepričanja, da je več Nata, več evropske varnosti. Širjenje Nata povečuje varnost, več Nata je več varnosti.  Ta percepcija je bila zelo široko razširjena, torej jaz je nikoli nisem popolnoma sprejel, jaz sem bil vedno skeptičen do tega poenostavljanja, do takega gledanja in seveda treba je vedeti, da marsikje drugod gledanje sploh ni bilo takšno. Rusija je širjenje Nata doživljala kot problem in o tem se danes zelo veliko govori  in verjetno spremljate vse te razprave, ki so in ki so zelo izrazito posvečene vprašanju, kje se je pravzaprav prestopilo tiso mejo, ki je potem povzročila to veliko vojno, ki jo danes vidimo v Ukrajini. Zdaj seveda tudi o tem bodo mnenja različna. Jaz bi rad, kar s vojne v Ukrajini tiče, poudaril na samem začetku, da ne bo nesporazumov,  seveda obsojam invazijo, invazija je vredna obsojanja in jo treba obsoditi, ampak treba je vedeti, da je poleg obsodbe invazije potrebno dobro razumeti obdobje formiranja konflikta. Noben konflikt se ne zgodi čez noč in tu poteka en proces, v katerem se konflikt postopoma formira in preraste v oborožen konflikt in ta je bil zelo dolg in je šel skozi različne faze in v teh fazah ni bilo nedolžnih. In v teh fazah je marsikdo naredil kaj narobe in o tem se tudi lahko kdaj posebej pogovarjamo, ampak ne bi želel sedaj obremenjevati razprave s podrobnostmi.  In seveda danes imamo konflikt, kjer je glavno vprašanje kako priti iz te situacije v neko novo boljšo situacijo. Jaz mislim, da bi za razmišljanje o tem bilo dobro razumeti predvsem naslednje: V svetu se je že oblikovala neka nova geopolitična realnost, ki je nekako trikotniška med ZDA kot najmočnejšo silo, Kitajsko kot nastajajočo veliko silo in Rusijo, kot tradicionalno in še vedno šibko in negotovo veliko silo. To so trije osnovni akterji globalne geopolitike danes in če gledamo kako so se stvari prav te dni dogajale vidimo, da se razvijajo prav v tem trikotniku. Včeraj in danes je  najpomembnejše in najbolj zanimivo dejanje vstop Kitajske v razpravo o Ukrajini. Včeraj je zunanji minister Wang Yi imel eno tiskovno konferenco v kateri je govoril obširno o tem konfliktu in je seveda povedal med drugim, da se Kitajska zavzema za, kot je on dejal,  trajno in vzdržno konstrukcijo varnosti v Evropi. Pazite, Kitajska želi trajno in  vzdržno  konstrukcijo varnosti v Evropi. Z drugimi besedami take varnosti ta čas ona  ne vidi v Evropi in misli, da je ni, da jo je treba vzpostaviti in je pripravljena pri tem pomagati. To je seveda velik korak v kitajskem razmišljanju o njeni svetovni vlogi. Danes je po nekih vesteh, ki sem jih videl,  predsednik Ši Džinping govoril po video zvezi z nemškim kanclerjem Scholzem  in francoskim predsednikom in spet je bilo govora o tem, kako pristopiti o reševanju krize. Zdaj seveda od tu naprej se da razpravljati o tem, kaj vse je tu potrebno ustavitev spopadov, deeskalacija, začetek resnih političnih pogovorov, odpiranje poti do politične rešitve. Vsega tega zaenkrat še ni videti, mogoče nastaja,  mogoče bo v kratkem nastalo in seveda zagotoviti take vrste komunikacijo, da ne bo prišlo do kakšne širitve konflikta po seriji naključij ali nesporazumov in tudi o tem sedaj seveda potekajo pogovori.

“China and the EU share much common understanding on promoting peace, seeking development and advancing cooperation. We need to shoulder our responsibility to bring more stability and certainty to a turbulent and fluid world.” President Xi told his French and German counterparts. pic.twitter.com/0T9CRfOQ3w

— Yu Dunhai (@YDunhai) March 8, 2022

To je ta realnost, ki jo jaz lahko v petih minutah, tako zelo na brzino skiciram seveda upoštevaje in s spoštovanjem vašega znanja o tem. Jaz vam nisem povedal, kaj posebno novega,  ampak vprašali ste me, kako bi razgrnil ta uvodni akord in v to sem poskušal narediti. Sedaj pa vi vsi povejte še kaj bolj pametnega,” je med drugim dejal Danilo Türk.

Najbolj odmevi nastop, iz dvorane  je poleg nastopajočih  dr. Danila Türka, Samuel Žbogarja, mag. Marte Kos,
Dragoljuba Benčina, in dr. Jožeta P. Damijan, okroglo mizo je moderiral dr. Stojan Pelko imel Anton Bebler. “Vi imate razpravo o zunanji politiki, predvsem o zunanji politiki Slovenije.  Samuel Žbogar je nam predstavil seznam tega kako naj bi izgledala slovenska zunanja politika. Ta seznam je zelo zanimiv zato,  ker je to seznam tistega, česar slovenska zunanja politika nima. To je idealistični seznam želja. Tako, da na podlagi tega težko razpravljamo,”  je bil že uvodu replike na razpravo kritičen Anton Bebler.

“Ne to je nova zunanja politika”, je v pogovoru Beblerju repliciral Samuel Žbogar.

Anton Bebler pa ga je vprašal, “kdaj bo ta slovenska zunanja politika nastala in kakšni  so pogoji sploh zato, da nastane nova zunanja politika Slovenije, to je vprašanje”.

“Druga stvar o kateri bi govoril je idealistična podoba Evropske Unije. Ne drži trditev, da je EU mirovni projekt. Ko je Robert Schuman bral svoje deklaracijo 5. maja 1950 o domnevno mirovnem namenu je mislil samo na mir med Nemčijo in Francijo.  V tem času je Francija vodila dve krvavi in umazani kolonialni vojni. Žrtev teh vojn Francije je bilo čez milijon. In Francija je nadaljevala in sodelovala, skupaj z Veliko Britanijo, z drugo članico EU,  sodelovala v agresiji Nato zoper Zvezno republiko Jugoslavijo. V tej agresiji so bile napadane šole, bolnišnice, mostovi, električna inštalacija torej civilni objekti. In to je počela članica EU, domnevno. Da preskočim vse druge podvige Francije in drugih članic EU, ker to so počele kot članice Nata ali kot članice tako imenovanih zavezništev “voljnih”. In to so počele članice EU sodelovale v napadih , da ne naštevam od leta 2001 Afganistan, Irak, Libija, Sirija. Jaz ta seznam lahko nadaljujem.

Poglejte ne vem, če ste opazili, ko je državni sekretar Antony Blinken prispel v Kišinjev (Moldavijo) veste kaj je on ponujal poleg denarja seveda za oskrbo beguncev?. On je Moldovi ponujal pospešen sprejem v EU. Kakšno pristojnost pa ima ameriški državni sekretar za kaj takega? Dejstvo pa je, da od Španije pa Grčije pa vseh vzhodnoevropskih držav, ki so se potegovale za članstvo v EU in so bile zainteresirane, tako kot Slovenija. Slovenija je bila predvsem zainteresirana za članstvo v EU, ne za članstvo v Nato.  Ampak pogoj za članstvo v EU je bil kaj, da ta ista država ali pred tem ali hkrati vstopi v Nato. Pri vseh, pri vseh. Kdo nadzoruje vstop v Nato, to se ve. Iz tega sledi, da ZDA nadzorujejo vstop katere koli držav, vzhodnoevropskih in južnoevropskih v EU.

Oni nadzorujejo. Govorilo se je o tem, kako bodo Nemci vložili toliko in toliko milijard in bodo dvignili odstotek svojega BDP-ja, ogromnega BDP-ja v oborožitev in zaradi tega se bo spremenila vloga EU, varnostna vloga in vloga EU in ZRN, ki naj bi postala strateško avtonomna. Nemčija tudi, če vloži še 200 milijard ne bo nikoli strateško avtonomna zato, ker ima na svojem ozemlju 39 ameriških vojaških baz. Zato, ker Američani nadzorujejo zrak nad Nemčijo, nadzorujejo vse komunikacije, v Nemčiji  imajo samo v konzulatu v Frankfurtu koliko zaposlenih, 2000. To je samo odraz odvisnosti EU od od ZDA. No in, ko govorimo in da recimo tukaj pogledamo kakšna je mirovna vloga EU v zadevi ukrajinske krize. Če bi bila EU mirovni projekt, potem predsednik Francije Holland in za njim predsednik Francije Macron, zvezna kanclerka Merkel in sedanji kancler ne bi sedem  let, sedem let sodelovale in podpirale, molče podpirali ukrajinsko sabotiranje Minska 2. Sedem let, navzlic vsem opozorilom in govorom Putina. In tudi na zadnjem pogovoru, na zadnjih dveh pogovorih Macrona s Putinom in Scholza s Putinom niti eden niti drugi z besedo niso rekli, da so oni karkoli naredili, da bi se uresničila edina možnost za mirno rešitev ukrajinske krize. Nič, kakšna pa je to mirovna vloga. Torej povsem je jasno, da  je  Evropska Unija in posredno tudi Slovenija  soodgovorna za tisto, kar se sedaj dogaja v Ukrajini. To je bila opustitev možnosti. No, kar se tiče Nata, vi veste, da ko so se v z ZDA začele razprave  o razširitvi Nata po koncu hladne vojne, dva najbolj spoštovana ameriška geopolitika George F. Kennan, ki sem ga jaz osebno poznal in Walter Lippmann sta zapisala in to, kar sta zapisala se je uresničilo, da je razširitev Nata bila največja strateška napak ZDA. Dolgoročna strateška napaka, George F. Kennan  je napovedal, da bo razširitev Nata pripeljala do oboroženega konflikta celo z Rusijo. Sama razširitev, če bi bil Nato samo obrambna združenje varnosti v severnoatlantskem območju, kje je Slovenija, je Slovenija v severnoatlantskem območju, ne sploh ne. Če bi to bilo res potem z Natom ne bi bilo problema. Pač pa problem je v tem da so ZDA uporabile in uporabljajo, uporabljajo, tudi zelo izrazito, Ukrajino za nekaj drugega. Ne za interese Ukrajine, to sploh ni bilo v interesu Ukrajine, da jih vlečejo v Nato, sploh ne, šlo je za nekaj drugega, kar je spodbudilo Putina za to nepojmljivo in za Rusijo izredno škodljivo, žal, intervencijo,” je zaključil Bebler.

S civilno-družbeno pobudo Demokratična alternativa spodbujamo javno diskusijo glede ključnih razvojnih vprašanj Slovenije, kakor smo jih razvili v naši programski platformi Za razvojni preboj Slovenije.

Drugega v seriji marčnih posvetov pripravljamo na temo IZZIVI SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE

V diskusiji bomo govorili o temeljito spremenjeni geopolitični situaciji v Evropi in svetu po brutalni ruski agresiji na Ukrajino ter o tem, kako se posledično spreminjajo razmerja znotraj EU ter zunanje-politični položaj in vloga Slovenije.

Kako doseči, da bo Slovenija ponovno:

prepoznana kot progresivna članica EU s sodobno diplomacijo,
zanesljiva multilateralna partnerica,
aktivna v skupnem naslavljanju globalnih varnostnih izzivov
in zaveznica progresivnih kandidatk iz regije za polnopravno članstvo v EU?
Na posvetu bodo sodelovali:

dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik Republike, predsednik Madridskega kluba
Samuel Žbogar, nekdanji minister za zunanje zadeve, nekdanji vodja Urada Evropske unije v Prištini in Delegacije EU v Skopju
mag. Marta Kos, nekdanja veleposlanica v Nemčiji in Švici, soustanoviteljica združenja Ona ve
Dragoljuba Benčina, veleposlanica, nekdanja državna sekretarka na MZZ
dr. Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti, pobudnik Demokratične alternative
Debato bo moderiral dr. Stojan Pelko.

Prenos si lahko ogledate spodaj: