(VIDEO) V nekdanjem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru odprli “Vlak spomina” – Med septembrom 1941 in marcem 1942 je v nehumanih razmerah v Meljah umrlo več tisoč ruskih vojnih ujetnikov

Ob 80. obletnici prihoda vlaka s prvimi ujetniki nacističnih taborišč na slovensko ozemlje so danes v nekdanjem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru odprli Vlak spomina. Gre za obnovljeni vagon iz leta 1941, s kakršnimi so takrat prevažali vojne ujetnike v to taborišče. V njem je manjša razstava, še dve pa so postavili znotraj muzeja.

Dogodek je potekal na mestu nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D v Melje v Mariboru in bo vključeval prihod »Vlaka spomina«, opremljenega z razstavo, in odprtje dveh razstav: »Življenje Sovjetske zveze Vojni ujetniki “in” Življenje zavezniških vojnih ujetnikov- Britancev, Novozelandcev, Jugoslovanov in večjih skupin Judov, ki so bili ujeti v Grčiji “.

Častni pokrovitelj projekta Vlak spomina je predsednik republike Borut Pahor, ki je danes skupaj predstavniki Mestne občine Maribor, Rusije in Nemčije položil venec pred spominskim obeležjem pred nekdanjim taboriščem, v katerem Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor ureja muzej.

Vagon, ki so ga obnovile Slovenske železnice, je postavljen ob stavbo bodočega muzeja. V stavbi pa so postavili razstavi o življenju sovjetskih vojnih ujetnikov, ki jih je na tem mestu doletela najhujša usoda, ter o življenju zavezniških vojnih ujetnikov, med katerimi so bili Britanci, Novozelandci, Jugoslovani in Judi.

“S tem projektom želimo obujati in potrjevati vrednote, ki jih je Evropa utrdila ob koncu druge svetovne vojne in na katere ne smemo nikoli pozabiti,” izpostavljajo v muzeju.

Predsednik Pahor je v nagovoru na današnji slovesnosti izpostavil, da se s tem vagonom “z grenkobo v srcu” spominjamo trpljenja vojnih ujetnikov in vseh drugih žrtev druge svetovne vojne. “Spominjamo se jih, ker nam ni vseeno. To gorje ne sme v pozabo. Ne želimo, da se kdajkoli ponovi,” je dejal.

“Vsakokrat, ko se srečamo ob teh pomembnih obletnicah, se zamislimo nad motivi, ki vodijo k taki krutosti. Zamislimo se nad tem, kako hitro, prehitro, pride od majhnih dejanj nestrpnosti do zlobe in do velikega zla. Vojna je skupek zla, je moralno dno človeštva. Zamislimo se nad nesmiselnostjo sleherne vojne,” je dodal.

Po njegovih besedah je treba v družbi negovati strpnost in sožitje, vsi skupaj se moramo zavezati k mirnemu reševanju sporov. “Dokler bo obstala vera v dialog, bo obstala tudi vera v trajni mir. Ko se izčrpa dialog, ni druge možnosti, kot da se vrnemo k dialogu,” je še povedal Pahor.

Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor je vsebinsko začel delovati leta 2017 v prostorih opuščenega skladišča v mariborski mestni četrti Melje, ki je bilo med drugo svetovno vojno del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam umrla.

Prostorsko muzej še urejajo. Po besedah direktorja centra Janeza Ujčiča ga z današnjim dnem odpirajo za zaključene skupine, predvsem šolarje in dijake, medtem ko bo za širšo javnost odprt predvidoma prihodnje leto.