Popolni fiasko cepljenja v EU: Naročeni dve milijardi odmerkov, od katerih je večina ostala le mrtva črka na papirju

Centri za cepljenje v Evropi so pripravljeni – vendar cepiv zdaj primanjkuje, piše Deutsche Welle in dodaja, da se je problem pojavil po začetnih organizacijskih težavah v kampanji cepljenja.

Evropska komisija je sklenila pogodbe o dobavi približno dveh milijard odmerkov cepiv osmih proizvajalcev, a trenutno cepiva dobavlja le Biontech/Pfizer, ameriški koncern pa je konec januarja zmanjšal obseg proizvodnje.

Po drugi strani pa bo AstraZeneca dostavila le 40 odstotkov dogovorjenega v prvem četrtletju.

Do zdaj je Evropska komisija centralizirano nabavo cepiv slavila kot velik uspeh, ki bi vsem državam članicam moral zagotoviti enak dostop do cepiv.

Tiskovni predstavnik Komisije Eric Mamer se je obrambno odzval na najnovejše novice o težavah z dostavo cepiv in dejal, da je Evropska komisija zelo dejavna kar zadeva sodelovanje s podjetji na podlagi dogovorov, ki so jih sklenile z EU, vendar je vprašanje, kaj lahko storili, da bi bil celoten postopek uspešen.

Po srečanju s predstavniki AstraZenece je evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides izjavila, da odgovori podjetja niso zadovoljivi, saj si, kot je dejala, EU želi odmerke, ki jih je naročila in financirala, pogodba pa mora biti v celoti izpolnjena.

Bruselj zahteva tudi preglednost vseh transakcij in od podjetij zahteva, da jih pravočasno obvestijo, če cepiva dostavljajo tretjim državam.

“V ozadju tega je kritika, da AstraZeneca še naprej dobavlja cepiva Združenem kraljestvu, Evropsko unijo pa ignorira,” piše DW.

Tudi Pfizer ima težave z dostavo, tiskovna predstavnica podjetja Marie-Liz Ferschelden pa pojasnjuje, da je treba zmogljivosti povečati, da bi izpolnili vse zahteve, kar pomeni, da se morajo procesi spremeniti in da so potrebni novi dobavitelji.

Kar zadeva cepivo Moderne, ki je bilo razvito v ZDA, bi morali proizvodnjo v Evropi prevzeti trije švicarski konzorciji in nekatera druga farmacevtska podjetja, sami izumitelji pa v takšnem obsegu še nikoli niso izdelali cepiva, zaradi česar bi lahko nastali problemi s proizvodnjo in težave z dostavo.

Težava je, pojasnjuje poslanka nemških Zelenih v Evropskem parlamentu Jutta Paulus, v tem, da je bil razvoj cepiv hitrejši od pričakovanega, podjetja pa nimajo dovolj velikih proizvodnih zmogljivosti.

S cepivi, ki temeljijo na mRNA (Pfizer, Moderna), ne gre tako hitro, ker gre za zapleten postopek, pri proizvodnji in usposabljanju zaposlenih pa so potrebna stroga navodila.

Evropska poslanka zelenih Jutta Paulus ne misli, da je rešitev v vložitvi tožbe, kajti kakšne koristi bi bile od sodbe po dveh ali treh letih postopka.

Meni, da bi bilo bolje, če bi licence cepiv razglasili za javno dobro.

Kot je navedeno, obstajajo primeri, kako to lahko deluje: Indija in Južnoafriška republika sta na primer nekatera zdravila proti aidsu prevzele v lastno proizvodnjo, podobno pa bi bilo lahko tudi s cepivi proti covidu, tako da bi večje število proizvajalci začelo hkrati proizvajati cepiva.

Hkrati bi morali ustvarjalci cepiv prejeti odškodnino, saj tu ne gre za kakršenkoli “odvzem”.

V vsakem primeru ima Evropska unija sredstva, s katerimi lahko močno pritiska na farmacevtske koncerne ali pa jim vsaj zagrozila, da bi jih premaknila, če so sploh sami sposobni proizvesti zadostne količine cepiv.