(VIDEO) Energetika v Sloveniji je na prelomnici: Na okrogli mizi Ekonomske fakultete o pravem ravnovesju med nizkoogljičnimi viri in stabilno oskrbo

Energetika v Sloveniji je na prelomnici težnje po prehodu na obnovljive vire energije ter hkrati naraščanja porabe elektrike. Kakšna bi bila optimalna kombinacija virov energije, da bi zadostili tem zahtevam, so razmišljali sogovorniki na današnji okrogli mizi v Ljubljani. Strinjali so se, da bo morala imeti pomembno vlogo jedrska energija.

Energetski prehod v nizkoogljično družbo bo eden najbolj zahtevnih v Evropi in tudi Sloveniji, zahteval pa bo visoke investicijske stroške, je opozoril dolgoletni direktor Elesa Vekoslav Korošec, ki danes vodi svet za strateški prehod na Gospodarski zbornici Slovenije.

Kot je dodal, moramo predvsem okrepiti distribucijsko omrežje, ki se je v Sloveniji gradilo sto let, v zadnjih letih pa smo vanj vlagali bistveno premalo. Omrežje moramo posodobiti in nadgraditi, je dejal in dodal, da je namen oktobra uveljavljenega novega sistema obračuna omrežnine, da se stroški porazdelijo med vse uporabnike omrežja. Nekaterim odjemalcem so se stroški omrežnine za nekajkrat zvišali in čas bo pokazal, ali so potrebne kakšne spremembe, je dejal.

Glede prihodnje kombinacije virov energije, ki bo odjemalcem zagotavljala zanesljivo oskrbo in konkurenčne cene, je Korošec na okrogli mizi v organizaciji Ekonomske fakultete v Ljubljani dejal, da moramo izrabiti vse obnovljive vire vključno z jedrsko elektrarno.

Strinjala sta se direktor družbe Gen energija Dejan Paravan in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Jože Damijan. “Razvijati moramo nizkoogljične vire,” je dejal Paravan.

Slovenija bo morala na poti energetskega prehoda najti optimalno kombinacijo virov energije, ta pa je za vsako državo drugačna. Avstrija si lahko privošči, da skoraj celotna proizvodnja temelji na hidroenergiji, je dejal Damijan. V Sloveniji bo medtem po njegovem mnenju pomembno vlogo imela jedrska energija ob obnovljivih virih energije.

Ne moremo pa celotnega sistema postaviti le na obnovljive vire energije, je opozoril. Idealna kombinacija se mu zdi, da bi 25 do 30 odstotkov potrebne energije proizvedli v hidroelektrarnah, polovico v jedrski elektrarni, preostanek pa iz nestanovitnih virov, kot sta sonce in veter, če bodo to dopustili okoljevarstveniki in lokalna skupnost, nekaj malega pa tudi iz biomase in geotermalne energije.

“To bi bila moja različica energetske kombinacije, ki bi zagotavljala prehod k nizkoogljični družbi in seveda konkurenčne cene,” je dejal Damijan. “Pravilno se moramo odločiti in odločitev za Jek 2 je po moje korak v pravo smer,” je dodal.

Paravan je spomnil na nedavni preklic posvetovalnega referenduma o drugem bloku nuklearke (Jek 2) in dejal, da danes še nimajo vseh podatkov, potrebnih za sprejem dokončne investicijske odločitve. Pravi čas za to odločitev ne bo prej kot leta 2028, a tudi takrat ne bo enostavna, saj je prihodnost pred nami zelo negotova, je dejal.

O Jeku 2 sicer v Gen energiji razmišljajo že od leta 2006 in po preklicu referenduma teh načrtov niso opustili. “Z enako vnemo izvajamo svoje aktivnosti v zvezi z Jekom 2, referendum v naši časovnici sploh ni bil predviden,” je dejal Paravan. Ob tem je zagotovil, da so projekt zelo objektivno in realistično predstavili javnosti, tudi tveganj niso skrivali, pa vendar so bili deležni kritik tako zagovornikov kot nasprotnikov projekta.

Od jedrske elektrarne ima celotna družba koristi na dolgi rok, predvsem pa je pomembna zanesljivost obratovanja, je dejal Damijan. Res so najdražje pri gradnji, vrednost investicije v Jek 2 bi denimo po Paravanovih besedah dosegla višino letnega državnega proračuna, a ko so amortizirane, imajo zelo nizko ceno električne energije. Kot je menil Damijan, bi bili brez jedrske elektrarne bolj odvisni od uvoza in s tem tudi od nihanja cen.

V tem smislu je Korošec kot pomembno izpostavil vlogo obstoječe Nuklearne elektrarne Krško (Nek). To smo po sedemletni gradnji vključili v omrežje 1981 in tudi zahvaljujoč njej smo po razpadu Jugoslavije lahko zagotavljali stabilno oskrbo ter zelo optimalne cene, je dejal. Nek je bila jamstvo za zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriko, je dejal in dodal, da je bila hkrati velik pospeševalec tehnološkega razvoja in zelo pomembna tudi za slovensko suverenost.