(VIDEO) Urška Klakočar Zupančič z video nagovorom, Luka Mesec, Simon Maljevac in Asta Vrečko v živo pozdravili 23. festival za tretje življenjsko obdobje, ki se je danes začel v Cankarjevem domu

Generalna skupščina Združenih narodov je 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših leta 1990. Geslo letošnjega mednarodnega dneva je Staranje z dostojanstvom s podnaslovom Pomen krepitve sistemov za oskrbo in podporo starejših v svetu.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v okviru 23. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki se je začel danes, povedal, da bo ministrstvo kmalu dalo v javno razpravo predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi. S spremembami naj bi omogočili, da bodo oskrbovalci družinskega člana po zakonu lahko tudi upokojenci.

Po sistemskem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati z začetkom letošnjega leta, je bila prva med pravicami na vrsti prav pravica do oskrbovalca družinskega člana. Določa, da oskrbovalec prejme delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če skrbi za dva uporabnika hkrati, pa to delno plačilo znaša 1,8-kratnik minimalne plače. Na voljo ima 21 dni dopusta, oskrbovana oseba pa je v tem času v socialnovarstveni ustanovi, ki ji nudi enak obseg storitev.

Maljevac je v izjavi ob odprtju razstavnega prostora ministrstva na festivalu povedal še, da ministrstvo povečuje sredstva za gradnjo domov za starejše. Tako bo od prihodnjega leta samo za investicije iz proračuna na voljo več kot 40 milijonov evrov, je napovedal. Temu trendu bodo sledili tudi v prihodnje.

V povezavi z reševanjem kadrovske stiske v dolgotrajni oskrbi pa je izpostavil zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki je začel veljati julija.

Hkrati je omenil, da so vlada in sindikati javnega sektorja minuli teden podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona, s katerim bi določili temeljna pravila na področju plač od 1. januarja 2025. “Po novem bo enka minimalka. Torej nobena plača ne bo pod minimalno plačo,” je pojasnil. Verjame, da bo to pomembno prispevalo k zaposlovanju v domovih za starejše.

Minister je spregovoril tudi na slovesnosti ob odprtju festivala, ki bo potekal do srede. Kot je dejal, je odnos do starejših ogledalo družbe. Prav se mu zdi, da družba prepozna modrost in veščine starejših.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je častna pokroviteljica letošnjega festivala, pa je zbrane pozdravila v video nagovoru. Festival po njenih besedah s svojim geslom Vsi smo ena generacija kaže pot, po kateri je treba iti. Spomnila je, da si je med svojimi cilji zadala skrb za ranljive skupine v družbi. Med slednje sodijo tudi starejši, je poudarila.

“Danes praznujemo mednarodni dan starejših, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila leta 1990. Tema letošnjega praznika je pomen krepitve sistemov oskrbe in podpore za starejše po vsem svetu in naslavlja številne izzive, s katerimi se soočamo tudi v Sloveniji.

Dejstvo je, da se populacija v razvitem delu sveta stara. V Sloveniji na primer danes živi več kot 460.000 starejših od 65 let, kar je dvakrat več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Kot skupnost in država, ki spodbuja solidarnost ter skrb za bližnjega, moramo zato nameniti veliko pozornosti razvoju podpornih sistemom za vse ranljive skupine, še posebej za starejše.

“Mladost je čas učenja modrosti; starost je čas njenega uresničevanja.« je nekoč poudaril Jean-Jacques Rousseau. Zato je tudi razbijanje stereotipov o starejših zelo pomemben prispevek k vključujoči družbi, ki mora biti cilj vseh nas. Starejši so lahko mlajšim generacijam mentorji in svetovalci, saj jih krasijo življenjske izkušnje. Če nič drugega zato, da nas spomnijo, da so napake, ki jih počnemo v življenju, tudi velika priložnost za učenje,” je med drugim v poslanici ob mednarodnem dnevu starejših zapisala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v poslanici pred mednarodnim dnevom starejših poudaril, da je odnos do starejših ogledalo družbe. Prav je, da družba prepozna njihove izkušnje in znanje. Spoštovanje starejših pa je tudi spoštovanje skupne prihodnosti, je izpostavil minister. “Odnos do starejših, samega staranja, medgeneracijskega sodelovanja in vključevanja, napoveduje prihodnost svetu in družbi. V tej grobi kapitalistični ureditvi, ki nam glasno diha za ovratnik na vsakem koraku, si je izključno mladost vzela mesto na piedestalu: v medijih, na družbenih omrežjih, v oglasih, v celotnem javnem prostoru,” je zapisal minister.

Prav je, da mladi dobijo svoje mesto in prepoznanje, da cvetijo drznost, inovacije in novitete. Prav pa je tudi, da družba prepozna izkušnje in znanje starejših. “Večkrat rečemo, da je za preživetje družbe pomemben spoštljiv odnos do preteklosti. In takrat navadno pogledamo ljudi iz tretjega življenjskega obdobja. Kot da je doprinos starejših v družbi stvar preteklosti, kot da so zgodovina. Kot da doprinosa starejših danes ne moremo niti videti niti meriti,” je zapisal.

To po ministrovem mnenju ne drži. Spoštovanje starejših je spoštovanje skupne prihodnosti. “Cesta, ki jo v tem trenutku gradimo za tiste, ki ste danes starejši, bo v prihodnje utrjena in preverjena pot za nas same, za naše otroke, vnuke in družbo prihodnosti,” je zapisal Maljevac.

Meni, da ministrstvo dobro sodeluje s strokovno javnostjo in civilno družbo pri snovanju solidarne prihodnosti. Kot je zapisal, so uspešno vzpostavili prvi del sistema dolgotrajne oskrbe. Prav tako so zasnovali zakon, ki omogoča nove načine zaposlovanja, prekvalifikacij in štipendiranj ter izhodišča za preoblikovanje plačnega sistema v javnem sektorju.

Videnje starejših in staranja pa ni samo vprašanje socialnega varstva in domov starejših, je stvar celovite družbene preobrazbe. “Torej preporod v skupnost, ki staranje in modrost, ki pride z njo, ceni, vključuje, se od nje uči in z njo druži,” še meni minister.

Na okrogli mizi Združimo moči za dostopno in varno dolgotrajno oskrbo, ki je sledila, je predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerija Lekić Poljšak menila, da omenjeni zakon o začasnih ukrepih za boljše pogoje pri izvajalcih ne bo imel zadostnih učinkov. Kadrov bo še vedno premalo, je posvarila.

Po opozorilu nacionalne koordinatorice za patronažno zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martine Horvat pa ni dovolj kadra, da bi lahko vzpostavljali dva vzporedna sistema. Patronažne medicinske sestre so namreč po njenem pojasnilu čvrsta mreža visoko usposobljenega kadra, a jih je zakon o dolgotrajni oskrbi v celoti prezrl.

Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjana Milavec je medtem opomnila, da morajo ljudje vedeti, kaj lahko pričakujejo ob oddaji določene vloge. Po zakonu o dolgotrajni oskrbi se bo 1. julija 2025 začela izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. Pri tem pa jo skrbi za tiste, ki bodo prejeli denarni prejemek. Na trgu namreč ni dovolj kadra, ki bi lahko nudil ustrezne storitve.

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je pozval k potrpežljivosti, saj uvajajo čisto nov sistem. Po njegovem želijo preprečiti, da javna dolgotrajna oskrba postane odvisna od zasebnega sistema. Javni sistem se lahko po njegovem svarilu začne lomiti pri vstopni točki. “Takrat zasebni trg napade s svojo ponudbo,” je bil jasen. Prav to je bil po njegovem razlog, da so se odločili, da bodo vstopne točke s 1. januarjem 2025 centri za socialno delo.