(VIDEO) Franc Kangler govori kot sneta sekira: “Ni moja navada, da “pizdim”, ni moja navada da “klejem”, ampak naj gre vse skup nekam. Če je to pravica na tem svetu?” – Po Žanu Mahniču nad Ustavno sodišče še Franc Kangler – TOPNEWS.si

(VIDEO) Franc Kangler govori kot sneta sekira: “Ni moja navada, da “pizdim”, ni moja navada da “klejem”, ampak naj gre vse skup nekam. Če je to pravica na tem svetu?” – Po Žanu Mahniču nad Ustavno sodišče še Franc Kangler



(VIDEO) Franc Kangler govori kot sneta sekira: “Ni moja navada, da “pizdim”, ni moja navada da “klejem”,  ampak naj gre vse skup nekam. Če je to pravica na tem svetu?” – Po Žanu Mahniču nad Ustavno sodišče še Franc Kangler

Franc Kangler je v posnetku najprej pozdravil “prijatelje Facebooka”, nato pa v avtomobilu, na poti iz Ljubljanje v Maribor med vožnjo, v videu, ki bo verjetno prišel v anale po tem, da je bil posnet brez “filtra” in v katerem je Kangler po vokabularju, presegel celo predsednika preiskovalne komisije poslanca Žana Mahniča.

“Naj gre vse skupaj nekam, če je to pravica,” tako je začel svoj FB-odziv na sklep Ustavnega sodišča, državni svetnik in nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Vidno razburjen je še enkrat izlil gnev na mariborske tožilce in sodnike v njegovih zadevah. Zelo ima v želodcu med drugim generalnega državnega tožilca Draga Šketo, ki je bil načrtovan za zaslišanje v parlamentarni preiskovalni komisiji ta teden. Šketa je prej vodil mariborske tožilce.

“Spoštovani prijatelji Facebooka. Danes je črni dan za slovensko demokracijo, danes smo pokopali zadnje upanje za pravno državo. Ni moja navada, da “pizdim”, ni moja navada da “klejem”, ampak naj gre vse skup nekam… Če je to pravica na tem svetu? Ustavni sodniki so začasno zadržali delovanje preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler & drugi. In to so sprejeli odločitev včeraj, ker so videli in so se dogovorili, ker danes bi moral biti zaslišan generalni tožilec Šketa. Zdaj me pa dobro poslušte, na kratko bom povedu, kaj vse sem jaz tem gospodom pod velikim vprašajem dokazal. Nazadnje sm jim dokazo, da je stari udbovec Janez Žirovnik za mene odrejal 14 odredb. Slučajno, čeprav sva imela konflikte…

Ustavni sodniki pa branijo lopovščino sredi Ljubljanje. Vsi so napredovali, ki so mene preganjali, vsi”, razburjen govori Kangler. V nastopu je Kangler prisegel Žana Mahniča, ki je na je na tiskovni konferenci in na Twitterju ustavno sodišče primerjal z mafijo.

🆘 Republika Slovenija – še sploh obstaja? 🇸🇮 Mafija želi narediti vse, da me utiša❗️Kako naj Rešimo Slovenijo? 🔁 DELITE video naprej.

Objavil/a Franc Kangler dne Sreda, 13. november 2019

“…v primeru Kangler Franc in drugi v delu, ki se nanaša na tožilce. Ko gre za prvorazredne, odločijo takoj oz. dan pred zaslišanjem tožilcev, saj bi morala biti danes zaslišana Pušnik in Šketa. Mafija je torej zaščitila mafijo.

Matevž Krivic je v odzivu zapisal, da naj poslanec Mahnič pred sodiščem takoj odgovarja. “Zdaj je bila pa v že doslej nebrzdanih politikantskih napadih na sodstvo in tudi na ustavno sodišče, ki jih ta zmedena država in njena zmedena javnost kar mirno tolerirata, prekoračena še zadnja meja. K temu, da je ustavno sodišče do svoje končne odločitve o (ne)dopustnosti parlamentarnega zasliševanja sodnikov in tožilcev to možnost začasno zadržalo, si je poslanec Žan Mahnič drznil (citiram po Delu) izjaviti tole: ‘Torej je mafija zaščitila mafijo’! In dodal, da so pravosodni organi pri nas ‘mali bogovi, tisti posvečeni, katerih se nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo’. Ni res: lahko se jih vpraša in tudi odgovarjajo (resda premalokrat), toda v postopkih, ki so za to jasno predpisani. Če kakšni poslanci mislijo, da so ti postopki slabi ali neučinkoviti, naj jih z zakonom spremenijo, saj so oni naš zakonodajalec. Da si neki poslanec drzne tako žaliti ustavno sodišče in še vse pravosodje zraven, je pa nekaj tako nezaslišanega, da bi to zahtevalo takojšnjo in najostrejšo reakcijo tako najvišjih predstavnikov države na čelu s predsednikom republike pa tudi vseh odgovornih medijev in javnosti. Toda doslej se ni še zganil nihče.”

Razen pisanja Matevža Krivica in nekaterih medijskih odzivov predvsem na Mahniča, drugih odzivov v javnosti in politiki ni.

Člani parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevne politične pritiske na policijo, tožilce in sodnike pri pregonu Franca Kanglerja, naj bi se danes dogovorili, kako naprej, a so sejo prestavili na torek.

Novinarka Jolanda Lebar je v Dogodkih in odmevih v komentarju Radio Slovenija, z naslovom “Kdo je “mafija” in komu služi?”, včeraj med drugim spomnila, da je isto ustavno sodišče, ki je še pred leti s strani istih kritikov bilo zadnji branik demokracije in prava , ko je razveljavilo postopke v primeru Patria in vrnilo mandat Janezu Janši. “Ker je pač treba imeti enake vatle za vse. Je potem mafija vrnila nezakonito odvzet mandat poslancu? Je mafija vrnila zadevo Patria v vnovično sojenje? Je mafija določila, da mora država v celoti financirati javno veljavne programe v zasebnih šolah? Je mafija zaustavila nezakonite hišne preiskave brez prisotnosti lastnika?”

Komentar objavljamo v celoti: “Ustavno sodišče jim je namreč začasno prepovedalo zasliševanja sodnikov in tožilcev. Predsednik komisije Žan Mahnič je bil zaradi tega ogorčen. Včeraj je med drugim dejal: “Ko gre za prvorazredne, odločijo takoj oziroma dan pred zaslišanjem tožilcev, saj bi morala biti danes zaslišana Pušnik in Šketa. Mafija je torej zaščitila mafijo.”

Pa poglejmo: MAFIJA po Slovarju slovenskega knjižnega jezika – zlasti v italijanskem in ameriškem okolju tajna teroristična, kriminalna organizacija ali slabšalno: skupina ljudi, ki podtalno deluje.

Torej pri nas mafijo očitno izvoli kar državni zbor. Je tudi ta del te mafije? Prav vsak sodnik svoj mandat dobi v parlamentu, vrhovni celo dvakrat. Prav tako ustavni sodniki. Njihova imena so znana, so funkcionarji, delujejo na znanih naslovih, odločajo na podlagi ustave in zakonov, pod sodbe se podpišejo.

In čeprav se z njihovimi odločitvami ni mogoče vedno strinjati; delajo tudi napake, si od poslanca največje parlamentarne stranke (sploh NE začetnika v politiki), predsednika preiskovalne komisije, izza govornice v parlamentu tega ne zaslužijo. Seveda jih lahko kritizira – celo zelo ostro – vendar argumentirano in spoštljivo. Ne pa da jim prilepi neko nalepko, ki se dobro sliši – a nič drugega.

Ker je pač treba imeti enake vatle za vse. Je potem mafija vrnila nezakonito odvzet mandat poslancu? Je mafija vrnila zadevo Patria v vnovično sojenje? Je mafija določila, da mora država v celoti financirati javno veljavne programe v zasebnih šolah? Je mafija zaustavila nezakonite hišne preiskave brez prisotnosti lastnika?

Verjetno ne. Pa smo danes slišali kakšno opravičilo? Ali vsaj obsodbo izrečenih besed?
Nikakor od nikogar. Politika gre naprej, raven njene razprave pa je vse bolj gostilniška in žaljiva. Vse v stilu piškotov in piškotarjev, bazenov brez vode in krofov …”

Kangler je v svojem nastopu namreč zahteval, da se Borut Pahor postavi na njegovo stran. V odgovoru urada predsednika države med drugim piše:

“Predsednik republike Borut Pahor vselej opozarja, da se moramo vsi, ‘zlasti politiki, ki sodelujemo v javnem dialogu, disciplinirano vzdržati vsake izjave, ki jo kdo lahko razume kot žaljivo, nestrpno ali celo sovražno. To je naša najbolj elementarna dolžnost v skrbi za prepotrebno ozračje tolerance, svobode in spoštovanja drug drugega.

Predsednik republike Borut Pahor se je v svojem mandatu večkrat srečal s predstavniki ustavnega sodišča. Že takoj po prevzemu dolžnosti predsednika republike je na njihovo pobudo sprejel predstavnike ustavnega sodišča na delovni pogovor.

Kot je bilo po sestanku zapisano v sporočilu za javnost, ‘so izrazili skupno prepričanje, da je dosledno spoštovanje vseh institucij pravne države in krepitev zaupanja vanje v teh razmerah še posebej pomembno in potrebno. Kritične ocene delovanja vseh institucij, vključno z institucijami pravne države, so legitimne in tudi koristne. Za demokratično družbo pa postanejo nedopustne, ko in če prerastejo v grožnje in pritiske’.**

To stališče predsednik Pahor vselej poudari, ko naslovi vprašanje spoštovanja vseh institucij pravne države in nujnost vzdržanosti od slehernega ravnanja, ki bi bilo do njih nespoštljivo ali nestrpno.**

* Poročilu o delu predsednika republike – četrto leto mandata, poglavje Poziv k strpnosti str. 51

** Sporočilo za javnost 18. januarja 2013 – Predstavniki ustavnega sodišča pri predsedniku republike Borutu Pahorju.”

Iz Društva državnih tožilcev Slovenije so sporočili, da z veliko mero zaskrbljenosti spremljajo izjave predsednika preiskovalne komisije. “Gre za nesprejemljiv način izražanja o najpomembnejših institucijah pravne države, ki postaja stalnica pri komentiranju njihovega dela,” so opozorili. Kot so navedli, bi se morali zaničevanju z neprimernimi prispodobami še posebej izogibati politiki, ki v javnosti nastopajo v zadevah, povezanih z delovanjem pravosodja. “Kritika posameznih odločitev je v demokratični družbi dopustna in zaželena, ne more pa biti niti verodostojna niti uspešna, če temelji na žalitvah organov in posameznikov, ker niso odločili v skladu s političnimi pričakovanji,” so poudarili.

“Pravosodje je branik ustavnosti in zakonitosti v državi. Za njegovo delovanje ni nujno le dosledno spoštovanje in izvrševanje sodnih odločb, ampak tudi primeren odnos do tistih, ki jih sprejemajo. Ne gre le za upoštevanje pravne kulture, ampak tudi za razumevanje pomena ločenosti vej oblasti kot bistva demokracije,” so še zapisali v društvu.

Na stran Mahniča in Kanglerja se je pa postavil ustavni sodnik Klemen Jaklič z ločenim mnenjem, v katerem piše, da ima državni zbor pravico preiskati sume zlorab v sodstvu.

Iz Jakličevega ločenega mnenja sicer izhaja, da je “neodvisnost pravosodja stvar v katero politika ne sme posegati. To nedvomno jamči tudi vsa do zdaj sprejeta zakonodaja. Toda obenem ustavno sodišče ni povedalo, kje bi do takšnih posegov pri delu parlamentarne komisije sploh prišlo. Brez tega dejstva je prepoved dela komisije popolnoma neumestna.”

Akt o parlamentarni preiskavi po Jakličevem mnenju tako “ne izkazuje možnosti zlorab, kajti prav iz nobenega od njegovih členov ne izhaja, “da bi klicala na odgovornost sodnike za njihovo mnenje (…), ker so po svoji najboljši vesti v skladu z Ustavo, zakonom in znotraj polja razumnega nesoglasja (…), presodili, kakor pač so. Preiskovati sume protipravnih zlorab je povsem nekaj drugega kot pa ugotavljati, ali je neki sodnik odločil prav ali ne, ter ga za njegovo stališče klicati na odgovornost. To slednje je nedopustno, medtem ko je prvo dopustno in nujno preiskovati.”

Policija, tožilstvo in sodišča imajo to pristojnost v okviru formalne disciplinske, kazenske in civilne odgovornosti. Toda pristojnosti nimajo le te institucije. Pomembno pristojnost imajo tudi neodvisni (preiskovalni) novinarji in civilnodružbene institucije, ministrstvo za pravosodje, nenazadnje pa tudi vsaka državljanka in vsak državljan.

V svobodni demokratični družbi imamo v okviru svoje vloge prav vsi odgovornost bdeti nad tem, da do zlorab v kateri od vej oblasti ne prihaja. Zakaj torej v okviru preiskovalnih pristojnosti Državnega zbora preiskava, ki nima niti zob kazenske niti disciplinske in niti civilne preiskave, ampak je še najbolj podobna novinarskemu in civilnodružbenemu iskanju morebitnih dokazov, ne bi mogla potekati? Trditi, da zlorab v pravosodju ne bi smeli preiskovati v smislu iskanja morebitnih dokazov o teh zlorabah, je absurdno in očitno neresnično. Pomeni, da moramo v trenutku prav tako zadržati in nato ukiniti svobodno in neodvisno novinarstvo (free press), prepovedati delovanje civilnodružbenih organizacij, ki odkrivajo zlorabe oblasti” (…) in “državljanom odpraviti pravico do pridobitve informacij javnega značaja, s katerimi lahko ugotavljajo, ali je do zatrjevanih zlorab pri delovanju sodne veje v resnici prišlo ipd.”

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)