(V ŽIVO) Golob in Prevolnik Rupel tudi o popoldanskem delu zdravnikov- Kordiš bo predlog sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti vložil prihodnji teden
Premier Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti najprej predstavila predstavnikom Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Direktorica združenja Tatjana Jevševar je po srečanju ocenila, da gre osnutek v pravo smer. Vsebine ni želela razkriti, saj da je še niso preučili.
Po besedah Jevševar je novela zakona o zdravstveni dejavnosti izjemno pomembna. “Tudi z naše strani smo zahtevali določene spremembe glede na situacijo, predvsem zagotovitev enakih pogojev dela vseh izvajalcev v javnem sektorju. Mislim, da gredo določene določbe, ki določajo obseg program in možnosti zaposlitev, v tej smeri,” je dejala.
Pred današnjim sestankom osnutka novele niso prejeli, zato ni želela govoriti o njegovi vsebini. Na konkretna novinarska vprašanja o rešitvah pa je odgovorila, da gre za detajle, ki jih ne more komentirati. “Zakon je celovita rešitev, treba je primerjati določbe in šele takrat se bomo odzvali,” je dodala.
V združenju so se sicer zavezali, da bodo osnutek preučili in podali pripombe ter konkretne rešitve oziroma spremembe. Javna razprava naj bi bila dolga en mesec, Golob pa je predstavnike združenja na sestanku pozval, naj pripombe pošljejo čim prej.
Na vprašanje o prehajanju med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom je Jevševar odgovorila, da prehajanje med zasebniki ni problem, ker ne predstavlja tveganja za javni sektor, saj je teh prehodov “za vzorec in jih regulira trg”. V okviru javnega sektorja pa morajo vsebino še preučiti.
O vsebini je povedala le, da ni nobene določbe, ki bi se jim zdela nesprejemljiva. V pravo smer pa gredo po besedah Jevševar določitve o obsegu programa in o plačilu po realizaciji, “ki je bilo uveljavljeno doslej in je prinašalo velika tveganja in nesorazmerja”.
Golob in Prevolnik Rupel se bosta danes sestala tudi s predstavniki Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zdravniške zbornice Slovenije. Popoldne pa bo ministrica osnutek novele zakona predstavila tudi javnosti.
Premier Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se bosta srečala s predstavniki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije (ob 10. uri; na Gregorčičevi ulici 27), Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije (ob 12. uri; na Gregorčičevi ulici 27) in Zdravniške zbornice Slovenije (ob 13. uri; na Gregorčičevi ulici 27). Predstavila jim bosta rešitve osnutka novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere namen je krepitev javne zdravstvene mreže in ureditev prehajanja zdravstvenih delavcev iz javnega v zasebno zdravstvo (na začetku vsakega srečanja bo fototermin, za predstavnike medijev bo 20 minut pred vsakim srečanjem pri železnih vratih na Gregorčičevi 20).
Poslanec Miha Kordiš (Levica) pa je danes predstavil spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je pripravila iniciativa Glas ljudstva, kot prvopodpisani pa ga bo v DZ vložil prihodnji teden. Kot je dejal, bi zakon odpravil popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih in koncesionarjih ter uvedel konkurenčno prepoved dela.
“Javno zdravstvo se bori s privatizacijo, spodnašajo ga koncesije, ‘dvoživke’ in drugi interesi zdravniškega lobija. Vlada se je zavezala, da ga bo zaščitila, a so v prvi polovici mandata prednjačili ukrepi, ki privatizacijo še pospešujejo,” je danes ocenil Kordiš. Zato so v t. i. levem krilu Levice, struji, katere del je tudi sam, pristopili k podpori omenjenemu zakonu.
Izpostavil je rešitve za omejevanje privatizacije, po katerih naj bi kapacitete za delo prek rednega delovnega časa preusmerili v javne zdravstvene zavode. “Če so v javnem zavodu, v katerem zdravstveni delavec dela, nedopustno dolge čakalne dobe za storitve, ki jih opravlja, se soglasja za delo pri drugem delodajalcu ne more izdati. Namesto tega naj se delavcu ponudijo nadure, dopolnilno delo pri lastnem delodajalcu ali kak drug mehanizem, da se znotraj hiše počisti stanje,” predlagane rešitve opisuje Kordiš.
Če v javnem zavodu nedopustno dolgih čakalnih dob ni, so pa v drugih javnih zavodih, pa bi lahko izdali dovoljenje za delo samo v drugem javnem zavodu. Šele če nedopustno dolgih čakalnih dob ni, bi se lahko izdalo dovoljenje za delo pri drugem izvajalcu, ki ni javni zavod, predvideva predlog sprememb.
V predlog zakona so vključili še nekaj manjših sprememb, ki gredo predvsem v smeri osnovne higiene in odprave konfliktov interesov, je pojasnil. Tako hkrati v javnem in v zasebnem zavodu ne bi mogel delati vodstveni kader oziroma tisti, ki organizira delo na oddelkih, saj je konflikt interesov po mnenju predlagateljev v taki situaciji neizogiben. Prav tako bi morali v primeru nedopustno dolgih čakalnih dob zaposlenemu v javnem zavodu, ki ni zaposlen za polni delovni čas, najprej ponuditi pogodbo za polni delovni čas. Če tega ne sprejme, tudi soglasja za delo pri zasebniku ne more dobiti, je eno od rešitev opisal Kordiš.
Predlog sprememb je v civilni iniciativi Glas ljudstva nastal, ker vlada ni izpolnila obljub, da bo v zelo kratkem času odpravila popoldansko delo zdravnikov iz javnega dela pri zasebnikih. V prejšnjem tednu je namreč prišla v javnost informacija, da v dolgo pričakovanem vladnem zakonu te prepovedi sploh ne bo, ampak naj bi bila predlagana le prepoved dela izven javne mreže, je pojasnil. Prepričan je, da bodo koncesionarji tako še vedno kadrovsko, finančno in organizacijsko izčrpavali javne zavode prek “mehanizmov dvoživkarstva”. Zasebniki interesa za skrajševanje čakalnih dob nimajo, saj daljše kot so, več lahko zaslužijo, meni Kordiš.
Na ministrstvu sicer omenjenih informacij v javnosti doslej niso komentirali, osnutek vladnih sprememb zakona so namreč pripravljali do danes, ko jih predstavljajo zdravstvenim deležnikom.