Afera Litijska: “Seveda pričakujem tudi pojasnila sodelavcev in sodelavk glede ugotovitev računskega sodišča” – Andreja Katič glede ugotovitev računskega sodišča

Zaključno revizijsko poročilo glede omenjenega nakupa namreč ne prinaša bistveno spremenjenih ugotovitev v primerjavi z osnutkom poročila, ki je junija že zaokrožil v medijih.

Računsko sodišče tako v poročilu ugotavlja, da ministrstvo za pravosodje nakupa poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov pri pripravi proračuna za leto 2023 ni načrtovalo, a je kljub temu začelo izvajati aktivnosti v zvezi z morebitnim nakupom stavbe. Junija lani je prav tako objavilo poziv za informativno zbiranje ponudb, v katerem je celo navedlo, da je rok za prevzem prostorov 30. oktober 2023, čeprav zanje takrat ni imelo zagotovljenih sredstev in investicijske dokumentacije. Sredstev niso načrtovali niti z rebalansoma, sprejetima maja 2023 in avgusta 2023.

Tako je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je vlada zagotovila za nakup stavbe, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati, ugotavljajo revizorji in ministrstvu za pravosodje očitajo, da je ravnalo v nasprotju z določbami zakona o javnih financah.

Računsko sodišče opozarja tudi, da ministrstvo ni izkazalo, da je pred sklenitvijo pogodbe pripravilo analizo oz. primerjavo med dvema ustreznima prejetima ponudbama, s katero bi lahko upravičilo oz. utemeljilo izbiro ponudbe, za katero se je odločilo.

Ministrstvo je ravnalo tudi v nasprotju z zakonom o državnem odvetništvu, saj pred sklenitvijo pogodbe ni pridobilo mnenja državnega odvetništva. Omenjeni zakon namreč določa, da mora državni organ predhodno pridobiti mnenje državnega odvetništva v zadevah, ki se nanašajo na varstvo premoženjskih in drugih pravic ter interesov države, v katerih je vrednost predmeta več kot 100.000 evrov.

Pravosodno ministrstvo, ki je na ministrstvo za finance podalo prošnjo za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun, po ugotovitvah državnih revizorjev pri tem tudi ni ravnalo skladno s pravilnikom o izvrševanju proračuna, ki določa, da mora predlagatelj gradivo v mnenje poslati 20 dni pred sejo vlade, na kateri bo gradivo predvidoma obravnavano.

V tem delu poročila ugotovitve računskega sodišča letijo tudi na ministrstvo za finance, ki je k omenjeni prošnji podalo pozitivno mnenje, kljub temu da pogoji za to niso bili izpolnjeni, saj so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu. Tudi finančno ministrstvo je tako ravnalo v nasprotju s pravilnikom o izvrševanju proračuna, ki med drugim določa, da ministrstvo za finance oz. direktorat za proračun preveri skladnost s predpisi ter skladnost finančnih podatkov z veljavnim proračunom, izhaja iz revizijskega poročila.

Ministrstvo za pravosodje je stavbo na Litijski kupilo od Sebastjana Vežnaverja, ki je za stavbo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Ministrstvo pred nakupom ni naročilo preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil Vežnaver. Cenitev stavbe, ki jo je naročilo državno odvetništvo, pa je aprila pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov.

Nakup stavbe na Litijski preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Marca in maja so kriminalisti zaradi suma zlorabe položaja opravili več hišnih preiskav, osumljeni naj bi si pridobili najmanj 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Posel pa je terjal tudi politične posledice, s čela ministrstva je morala odstopiti tedanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, afera pa je močno zamajala tudi koalicijsko SD, katere članica je bila.

Računsko sodišče je pričakovano potrdilo ugotovljene nepravilnosti ministrstva za pravosodje pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski in nekatere še podrobneje izpostavilo, je končne ugotovitve pospremila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Meni, da bo treba premisliti o organizaciji vodenja tako zahtevnih investicij.

Katič, ki je vodenje ministrstva prevzela po odstopu Dominike Švarc Pipan (ta je odstopila ravno zaradi afere ob omenjenem nakupu stavbe na Litijski) pričakuje, da bodo organi odkrivanja in pregona čim prej opravili svoje delo. “Seveda pričakujem tudi pojasnila sodelavcev in sodelavk glede ugotovitev računskega sodišča,” je navedla.

“Osebno pa menim tudi, da se je prehitro in ne dovolj premišljeno sprejela odločitev, da se prekinejo postopki, povezani z izgradnjo nove sodne stavbe, da se, namesto racionalizacije objekta, prostorska problematika sodišč rešuje z nakupi razpršenih objektov po Ljubljani. Analiza, ki je predlagala tovrstno rešitev, je namreč zaustavila vse dotedanje naloge, ki so bile izvedene in pri katerih so sodelovali tako predstavniki sodstva, ministrstva ter zunanje javnosti,” je dodala Katič.

Hkrati pa meni tudi, da področje vodenja tako zahtevnih investicij terja tudi premislek o organiziranosti izvajanja tovrstnih nalog, “saj predstojnik upravičeno pričakuje od sodelavcev poznavanje postopkov, pa se je v tem primeru izkazalo, da temu ni tako”.

Računsko sodišče je zaključilo revizijo predloga zaključnega računa lanskega proračuna, v okviru katerega je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe na Litijski. Revizijsko poročilo bo predvidoma javno objavljeno danes, v torek pa so ga že posredovali revidirancem, je izvedela STA.

Zaključno revizijsko poročilo, ki ga je pridobila STA, sicer ne prinaša bistveno spremenjenih ugotovitev v primerjavi z osnutkom poročila, ki je junija že zaokrožil v medijih. Ministrstvu med drugim očita, da pri pripravi proračuna za lani nakupa poslovne stavbe ni načrtovalo, a je kljub temu začelo izvajati aktivnosti v zvezi z morebitnim nakupom stavbe. Tako je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je za nakup stavbe zagotovila vlada decembra lani, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga ne bi bilo mogoče načrtovati, ugotavljajo revizorji in ministrstvu za pravosodje očitajo, da je ravnalo v nasprotju z določbami zakona o javnih financah.

Ravnalo je tudi v nasprotju z zakonom o državnem odvetništvu, saj pred sklenitvijo pogodbe ni pridobilo mnenja državnega odvetništva, ki ga ta poda v zadevah, ki se nanašajo na varstvo premoženjskih in drugih pravic ter interesov države, ocenjuje računsko sodišče.