Golob podpisal pismo o nameri za študij medicine na Primorskem

Predsednik vlade Robert Golob in rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar sta danes v Kopru podpisala pismo o nameri za izvajanje enovitega magistrskega študijskega programa medicine v novi stavbi fakultete za vede o zdravju v Izoli. Pristojni zagotavljajo, da bo študij kakovosten, fakulteti v Ljubljani in Mariboru pa ne bosta prikrajšani.

Slovenija v javnem zdravstvu potrebuje več zdravnikov, ampak večjega koraka do danes pa ni bilo narejenega. Trudili smo se za povečanje števila vpisnih mest. Imamo zavezo vseh pristojnih ministrov in že sprejete sklepe. Verjamem, da nam bo uspelo,« je povedal premier. pic.twitter.com/mOU1Fc0zkk

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) May 22, 2024

Univerza se s pismom zavezuje, da bo do aprila 2025 poslala vlogo za akreditacijo programa na Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Če bo vloga uspešna, se ministrstvo za zdravje zavezuje, da bo v okviru že načrtovane gradnje nove stavbe ob izolski bolnišnici zagotovilo dodatna sredstva za nabavo nove opreme in da bo po začetku izvajanja programa, predvidoma v šolskem letu 2027/28, prispevalo sredstva v ta namen, je pojasnila Kutnar.

Kot je navedla ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, je za študijsko leto 2027/28 v novem programu medicine predvidenih 100 vpisnih mest.

V lokalnem okolju sicer možnost ustanovitve medicinske fakultete ni novost. Kot je dejala Kutnar, so jo na to skoraj vsak teden spomnili predstavniki lokalnih zdravstvenih ustanov ali lokalne skupnosti, posebej dejaven pa je bil nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič.

Univerza na Primorskem se je na ustanovitev nove fakultete začela pripravljati leta 2020, zdaj pa je po besedah rektorice “prišel čas, ko smo si drznili zaprositi ministrstvo za podporo”. Kutnar meni, da jih čaka veliko trdega dela in polen pod noge, vendar se tega ne bojijo, zato ker “so trdna univerzitetna skupnost, ki ve, kaj si želi, kaj zmore in kaj mora”. Lažje pa jim bo, ker imajo močno podporo lokalnega okolja, je dodala.

Premier Golob je dejal, da se bo z ustanovitvijo medicinske fakultete pokazalo, kako koristna je bila ustanovitev Univerze na Primorskem pred 21 leti. Po njegovih besedah je ta ustanova bistveno bolj povezana z lokalno skupnostjo, kot sta univerzi v Ljubljani in Mariboru, zaradi tega pa je lahko bolj trdna in hkrati tudi bolj inovativna.

Golob je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker postopek za gradnjo stavbe fakultete za vede o zdravju že poteka. Pred dvema tednoma je bila namreč izbrana idejna zasnova. “Ne gre za to, da bi najprej prosili za denar in potem razmišljali, kako ga porabiti, ampak so najprej realizirali en projekt, nakar so ga nadgradili s tistim, kar v tem trenutku v Sloveniji najbolj potrebujemo,” je poudaril.

Čeprav je splošno znano, da zdravnikov primanjkuje, doslej ni bilo narejenega ničesar, je ocenil premier. “Trudili smo se povečati število vpisnih mest, začela se je investicija v medicinsko fakulteto v Ljubljani, zagotovljen je denar, da bi se lahko podobno začelo tudi v Mariboru, ampak verjamem, da se bo največji premik zgodil tukaj, v Izoli”.

Zadovoljstvo s tem, da gre za nadgradnjo obstoječega projekta, je izrazil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Investicija v zgradbo je okvirno vredna okrog 18 milijonov evrov, sofinancirajo pa jo dve ministrstvi in univerza sama, je povedal. Denar iz istega razpisa je prejela tudi Univerza v Mariboru, kjer tudi pripravljajo projekt nove stavbe fakultete za vede o zdravju, je izpostavil minister.

“Niti en projekt za preostali dve fakulteti zaradi teh aktivnosti ne bo ogrožen niti z enim evrom”, se je izrazil Papič. Kot je pojasnil, še vedno podpirajo postopno povečevanje vpisa v Ljubljani in Mariboru, vendar je tam treba zagotoviti nove prostore, pri tem pa se zapleta s pridobivanjem projektne dokumentacije.

Ob tem je opozoril, da je tudi v Ljubljani in Mariboru treba povečati kapacitete za klinično prakso. Ob tem je postavil vprašanje, “zakaj se čaka” s habilitacijami zdravnikov v bolnišnicah v Celju in Novem mestu. “Vse primerne klinike morajo čim prej začeti zagotavljati kliničnih praks, potem pa lahko začnemo povečevati vpisne številke,” je opozoril.

Papič je poudaril še, da je za kakovost zadolžen Nakvis, ki bo za izvedbo izjemno težkega postopka angažiral strokovnjake. Bolnišnice bodo morale dati soglasja, da bodo sodelovale pri klinični dejavnosti, in dokazati razpoložljivost prostorov in opreme. Presojali bodo tudi poimenski seznam nosilcev posameznih predmetov, je pojasnil minister.

Ministrica Prevolnik Rupel je dejala, da namigovanj o nižji kakovosti študija ne želi komentirati. Tudi ona je poudarila, da imamo v Sloveniji postavljene standarde kakovosti študija in da popolnoma zaupa Univerzi na Primorskem.

Kutnar je spomnila, da je Univerza na Primorskem vpeta v globalni univerzitetni prostor in je članica evropske univerze Transform4Europe, v katerem ima številne partnerje, ki bodo pomagali pri zasnovi študijskega programa. Tudi lokalni zdravstveni zavodi se po njenih besedah zavedajo, da morajo okrepiti svojo dejavnost za zagotovitev ustreznega kliničnega okolja za izvajanje študija.

O učiteljskih kadrih je rektorica dejala, da bodo čez eno leto, ko bodo poslali vlogo na Nakvis, znani izvajalci vseh predmetov, “v skladu s pravili igre”. Kadri bodo prišli iz lokalnega okolja, je pojasnila.

Na dvome o tem, da bodo na Primorskem izobraženi zdravniki enako kakovostni, kot tisti z ljubljanske fakultete, je odgovorila s primerjavo z ustanavljanjem raziskovalnega inštituta Innorenew. Po besedah rektorice ob predstavitvi pobude pred 12 leti nihče ni verjel, da bodo uspeli, danes pa imajo na inštitutu, kateremu je EU zaupala vodenje projekta evropskega Bauhausa, zaposlenih več kot 60 strokovnjakov z gradbenega področja, “pa zaradi tega drugi dve univerzi nimata nič manj strokovnjakov”.

Vlada je podpis pisma o nameri potrdila v sredo. Ob tej priložnosti je bilo slišati tudi več pomislekov strokovne javnosti. Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je na primer opozorila, da bi ustanovitev nove fakultete brez ustreznega kadra pomenila nevarno znižanje izobrazbene ravni zdravnikov.