(VIDEO) “Gospod Janša mora paziti na svoje lastne kazenske odgovornosti” – Urška Klakočar Zupančič o tem, da se s “kazensko odgovornostjo ne opleta kar tako”
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič zavrača očitke o zavlačevanju odreditve parlamentarne preiskave o poslovanju Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. Točko bo skladno s poslovniškimi roki uvrstila na eno od prihodnjih sej, ne želi pa si, da bi DZ ustanavljal komisije na podlagi zahtev oz. aktov, ki bi se izkazali za neustavne.
Državni svet je namreč marca izglasoval zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije DZ, ki bi pod drobnogled vzela poslovanje podjetij Gen-I in Star solar in financiranje največje vladne stranke premierja Roberta Goloba Gibanje Svoboda.
DZ mora skladno s poslovnikom komisijo ustanoviti, je pa predsednica DZ Klakočar Zupančič državni svet pozvala k dopolnitvi zahteve. Zakonodajno-pravna služba DZ je namreč presodila, da je opredelitev in obrazložitev javnega interesa preveč splošna, nedoločna in pomanjkljiva ter ne dosega zahtevanega standarda opredelitve javnega interesa.
Predsednica DZ je DS pozvala k dopolnitvi zaradi potencialne nezakonitosti ali celo neustavnosti, a dobila odgovor, da državni svet zahteve ne bo dopolnjeval, je pojasnila v današnji izjavi. Po njenih navedbah so odgovor dobili 16. aprila, zato odreditve komisije tudi še ni uvrstila na redno aprilsko sejo. Kolegij predsednice DZ se je namreč o sklicu slednje dogovoril že pred tem.
Klakočar Zupančič bo to točko uvrstila na eno od prihodnjih sej, pri čemer bodo spoštovani vsi poslovniški roki, je zatrdila in zavrnila očitke o zavlačevanju z odreditvijo parlamentarne preiskave.
Slednje ji namreč očitajo v opozicijski SDS, predsednik NSi Matej Tonin pa je danes izrazil pričakovanje, da bo parlamentarna preiskava odrejena nemudoma. “Vse ostalo bi pomenilo kršitve samega poslovnika in tudi parlamentarnih postopkov. V zadnjih tednih pa zelo pogosto opažamo, da se pravila igre prilagajajo glede na trenutno politično situacijo,” je dejal. Medtem pa je prvak SDS Janez Janša v sredo ocenil, da gre za “eklatantno opustitev dolžnega ravnanja” po kazenski zakonodaji.
“Gospod Janša mora paziti na svoje lastne kazenske odgovornosti, ker je sam bil v več kazenskih postopkih, pa verjetno je še, ali pa morda se bo tudi še znašel v kakšnem. To so res težke besede,” je danes odgovorila prva med poslanci.
Kot je poudarila, pa kot predsednica DZ ne želi, da bi ta ustanavljal preiskovalne komisije, za katere bi se izkazalo, da so zahteve zanje oziroma akti, na podlagi katerega je komisija odrejena, neustavni.
Zato se je že zavzela za noveliranje zakona o parlamentarni preiskavi, da bi te izpolnjevale svoj namen in bi torej ugotavljale politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, in ne bi bile namenjene medsebojnemu političnemu obračunavanju. “Kot država smo zdaj že dovolj zreli, da bi to lahko razumeli,” je poudarila.
V NSi so medtem danes dali pobudo za ustanovitev še ene preiskovalne komisije DZ, in sicer bi pod drobnogled vzeli domnevno krajo otrok v času bivše Jugoslavije. Pripravljeni so prispevati podpise svojih osmih poslancev, njihov poslanec Aleksander Reberšek pa je pripravljen komisijo tudi voditi, je dejal Tonin, a dodal, da ne bodo ničesar pogojevali.
Predsednica DZ se je medtem danes znova dotaknila tudi dogajanja na sredini izredni seji, ki jo je zaznamovalo več proceduralnih zapletov. Ti so sledili nestrinjanju opozicije z razliko v postopkih, po katerih sta bila na matičnih odborih obravnavana predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pridelavi in uporabi konoplje v medicinske namene ter predlog za posvetovalni referendum glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Zatrdila je, da je bila sredina seja DZ vodena skladno s poslovnikom DZ, sama pa da ni pristojna za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti v postopkih na matičnih delovnih telesih. Govor o tem, da je umrla pravna država, je ob tem po njenem mnenju neprimeren, je pa lahko na mestu vprašanje tolmačenja poslovnika, je ocenila.
Ob tem je izpostavila, da noben pravni akt v celotni ne ureja vseh situacij, ki jih lahko prinese praksa. “Spoštovanje poslovnika temelji na razumevanju in integriteti poslank in poslancev. Če so to ljudje z integriteto, potem verjetno problema ne bo, če pa niso oziroma če prihaja do diskrepanc oziroma nerazumevanja poslovniških določil ali do različnih praks, je prav, da se poslanci o tem pogovorimo,” je ocenila. Primerni naslov za to je po njenih besedah komisija za poslovnik, ki se sestaja že danes in lahko sprejme stališče glede posameznih praks.
V petek bodo matični odbori DZ pripravili odloke o razpisu treh posvetovalnih referendumov, kljub temu, da datum njihove izvedbe v koaliciji še ni usklajen. V Svobodi si želijo, da se referendumi izvedejo na dan evropskih volitev, za Levico to ni nujno, v SD, kot tudi v opoziciji pa temu nasprotujejo.
Po proceduralnih zapletih na izredni seji DZ v sredo, so poslanci vendarle sprejeli predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Volivci se bodo tako na referendumih izrekali o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ ter o pridelavi, predelavi in uporabi konoplje.
V zraku pa ostaja še datum njihove izvedbe. Ta se sprejme skupaj z odlokom o razpisu referendumov. Kljub temu, da datum še ni usklajen niti znotraj koalicije, bodo poslanci odloke za razpis vseh treh referendumov na matičnih delovnih telesih začeli pripravljati že v petek.
Predvsem v Svobodi naj bi si želeli izvedbe referendumov hkrati z evropskimi volitvami 9. junija. Ni pomembno, kdaj si izvedbo referendumov želi Svoboda, je pa “logika sočasnosti z evropskimi volitvami odprta, možna in realna,” je danes dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. “Gre za finančne prihranke pri stroških referenduma, kot tudi to, da volivcev prevečkrat ne pošiljamo od doma na referendume,” je pojasnil. Idejo referendumskega dneva v Svobodi podpirajo, “ampak to je zgodba za naprej”, je dodal. O datumu izvedbe posvetovalnih referendumov se bodo odločili v prihodnjem tednu, pravi.
V Levici vsebinsko podpirajo vse tri referendume, datum pa je še stvar razprave. “Ni nujno, da mora to biti 9. junija,” je dejal vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. Treba je presoditi, ali je to nekaj, kar lahko izpeljejo v dobrih dveh mesecih, “ali pa damo tudi tem temam več časa, da se jih ustrezno v neki javni razpravi mogoče še dodatno podkrepi”, meni.
V SD pa zagovarjajo stališče, da ti referendumi “absolutno ne morejo potekati v času evropskih volitev”, je dejala poslanka SD Bojana Muršič. To se jim namreč zdi neprimerno, “kajti s tem izničimo pomen evropskih volitev”. “Pričakujemo, da bomo tudi slišani,” je izpostavila. Zaradi ekonomičnosti postopka pa sicer podpirajo idejo o referendumskem dnevu.
Prav tako v SD opozarjajo, da bi morala biti referendumska vprašanja jasna, da volivci in volivke vedo, o čem se bodo odločali na samem referendumu. Ob tem izpostavljajo predvsem posvetovalni referendum o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v DZ, “kajti vprašanje je zelo na splošno napisano”. “Se bojim, da ti referendumi, ki so posvetovalni, ne bodo uspeli doseči tistega, kar si vsi skupaj želimo, da bi pripravili zakonodajo, ki bo potem tudi sprejeta v DZ,” je poudarila Muršič in ob tem spomnila na posvetovalni referendum o zaprtju trgovin, odločitev katerega je bila uzakonjena po več kot desetletju.
Sočasni izvedbi referendumov in evropskih volitev nasprotujejo tudi v opoziciji. Vodja poslanske SDS Jelka Godec meni, da koalicija “posiljuje proceduro DZ”, da sprejme vse tri odloke in razpiše referendume na dan evropskih volitev. V tem primeru morajo biti namreč referendumi razpisani do 8. maja. “Seveda lahko vprašamo ljudi, nobenega problema, so pomembne teme za našo državo, vendar ne spadajo v ta evropski okvir,” je dejala. Ob tem je spomnila, da so v SDS vladi predlagali referendumski dan, vlada pa je v mnenju zapisala, da tega ne podpira, saj se ob več referendumih na isti dan izgubi fokus.
Tudi za NSi je izvedba referendumov na dan evropskih volitev nesprejemljiva, saj pri referendumih ne gre za evropske teme. “V kolikor bodo ti referendumi vsiljeni na dan evropskih volitev, potem je jasno, da vladni koaliciji ni mar za samo vsebino, ampak da bo prav to vsebino zlorabila za potrebe mobilizacije za evropske volitve,” je dejal Tonin. V NSi napovedujejo, da bodo uporabili vsa parlamentarna sredstva, da to preprečijo. Tudi krščanski demokrati se zavzemajo za en referendumski dan, v drugi polovici leta.
Zavzemajo se tudi za to, da se v poslovniku jasneje določi, v kateri fazi postopka je možno predlog za razpis referenduma dopolnjevati. “Ker standard, ki je bil včeraj vzpostavljen, pomeni, da mi lahko pripeljemo zakon o zaščiti živali, na koncu pa z dopolnili urejamo registracijo avtomobilov,” je bil slikovit Tonin o dogajanju na sredini izredni seji DZ. V SDS in NSi so namreč nasprotovali razlikam v postopku obravnave predlogov o referendumih, saj je bil en predlog na odboru z dopolnili predrugačen, v primeru drugega pa predsedujoči odboru dopolnil ni dopustil.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa se o datumu referendumov “ne misli izrekati”, odločitev prepušča poslankam in poslancem DZ. “Sem predsednica DZ, moja naloga je, da se na plenarni seji sprejmejo ustrezni sklepi in potem seveda, da se izglasuje tudi na kateri dan bodo referendumi izvedeni,” je dejala.