Na Vrhu zelene energetike na Brdu o težavah pri investiranju v nove objekte za proizvodnjo energije

Strokovnjaki s področja energetike so se danes zbrali na 14. Vrhu zelene energetike Energetika in okolje, ki ga je na Brdu pri Kranju pripravila Prosperia. Izpostavili so težave pri investiranju v nove objekte za proizvodnjo energije in opozorili, da morajo investitorji pred začetkom umeščanja objekta v prostor dobro preučiti lokacijo.

Kot je na okrogli mizi o priložnostih in pasteh investicij v obnovljive vire energije povedal Tomislav Tkalec z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, država v zadnjih 10 do 15 letih ni bila proaktivna na področju umeščanja novih proizvodnih virov v prostor in to vlogo so prevzeli investitorji, ki pa lokacij za investicije pogosto ne izberejo premišljeno, zato v veliko primerih prihaja do težav, vezanih na različne varstvene režime. Veliko projektov je načrtovanih v Naturi 2000, nekateri so preblizu naselij, nekateri na vodovarstvenih območjih.

Zato je po njegovem mnenju ključno opredeliti, katere so najmanj problematične oziroma najboljše potencialne lokacije za umestitev energetskih proizvodnih objektov. Na ministrstvu so pripravili zemljevid lokacij, ki ga bodo še nadgradili in bo dostopen vsem potencialnim investitorjem. Zaenkrat pa se kljub zemljevidu še vedno dogaja, da se investitorji odločajo za lokacije, ki niso primerne. Če investitor kljub opozorilu še vedno vztraja na določeni lokaciji, pa je ministrstvo dolžno tudi v tem primeru začeti postopek, četudi bo odločitev verjetno negativna.

Ob tem velja, da je število strokovnjakov, ki se s ukvarjajo s procesi umeščanja v prostor, omejeno in vseh projektov ni mogoče peljati hkrati, zato je na podlagi pobud investitorjev ključno določiti prioritete, je opozoril državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek. Poudaril je, da morajo pri umeščanju v prostor vsi deležniki, od nosilcev urejanja prostora do pobudnikov, govoriti skupni jezik, prav tako je treba delati z občinami in nevladnimi organizacijami.

Pojasnil je, da so sedaj uvedli sistem enkratnih mesečnih koordinacij na ravni državnih sekretarjev, kjer se poroča o napredku, težave konkretnih projektov pa rešujejo sproti. “Moramo se maksimalno dobro pripraviti na javno razgrnitev,” je poudaril in dodal, da si je vlada zadala čim več državnih prostorskih načrtov končati čim prej. Kot je ocenil, je način dela, ki so ga zastavili, dober in prinaša rezultate.

Da koordinacije dajejo dobre rezultate in da se kaže izboljšanje razmer, je ocenil tudi direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc, ki je prepričan, da je ključno vedeti, kaj je v posameznih procesih možno izvesti in kaj ne. Investitor mora na začetku narediti podrobno analizo in če se pokaže, da lokacija ni ustrezna, projekt opustiti. “Stroko je treba upoštevati,” je poudaril.

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Tomaž Štokelj je izpostavil, da ima investitor tri glavne probleme. Eno je umeščanje v prostor, kjer je bilo precej težav, nova ekipa na ministrstvu pa, kot je opazil tudi Štokelj, vlaga vse napore, da procese pospeši. Trenutno je velika težava namreč tudi to, ker do pridobitve gradbenega dovoljenja tehnologija že precej napreduje.

Drugi problem investitorjev je soglasje lokalne skupnosti, tretji pa ekonomika investicije, saj je trg oziroma cena elektrike zelo nepredvidljiva. Kot je ocenil Štokelj, je lokacij, ki bi bile primerne z vidika umeščanja v prostor, sprejemljivosti lokalne skupnosti in ekonomike, manj, kot bi si jih želeli.

Pri gradnji novih elektrarn je poleg tega ključna zagotovitev ustrezne infrastrukture. Tudi s tega vidika je bistveno, da se ve, kateri projekti so uresničljivi in kateri ne. Kot je opozoril Uroš Kerin iz Elesa, je trenutno na seznamu investicij ogromno državnih in zasebnih investicij, za katere ne vedo, kateri se bodo zgodili in kateri ne. Energetika se je namreč iz nekega državnega stebra v zadnjih letih zelo hitro spremenila v platformo za poslovne priložnosti.

Tako bi moral Eles speljati zmogljive električne vode tudi do lokacij, kjer morda na koncu sploh ne bo elektrarne, je na dilemo pri vlaganju v omrežje opozoril Kerin. Opaža sicer zelo spodbudne ukrepe industrije, saj so se nekateri veliki odjemalci energije odločili, da se lotijo lastne proizvodnje. Vendar pa je tudi pri tem potreben konsenz, saj lahko ponekod tudi takšni ukrepi povzročijo težave v omrežju.