(VIDEO) Kdo je prišel Na Brdo na slovesnost ob obletnici vstopa v Nato, kdo je protestiral proti Natu na ljubljanskem Trgu francoske revolucije in koga mi bilo nikjer?

Slovenija je 29. marca 2004 skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško postala del največje širitve v zgodovini zavezništva. Državne slovesnosti ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Nato  na Brdu pri Kranju,  se je udeležil slovenski politični vrh ter več gostov iz tujine, med njimi vrhovni poveljnik sil Nata v Evropi, ameriški general Christopher Cavoli.   Od stare politične garniture, ki je izpeljala pristop Slovenije v Nato, je na državno0 proslavo na Brdo prišel le nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel , manjkali pa so nekdanji predsednik države Milan Kučan, prav tako na Brdo ni bilo predsednika opozicije SDS Janeza Janše, medtem ko Igor Bavčar, kot smo poročali ni dobil vabila.

V prvi vrsti sta seveda bila predsednik vlade Robert Golob in slavnostna govornica predsednica Nataša Pirc Musar, ter celotni vojaški vrh z obrambnim ministrom Marjanom Šarcem in načelnikom generalštaba Robert Glavaš, ki sedel skupaj z visokimi gosti iz tujine med katerimi je bil  tudi že omenjeni vrhovni poveljnik sil Nata v Evropi, ameriški general Christopher Cavoli.

Od opozicije se je državne proslave udeležil predsednik NSi Matej Tonin, od nekdanjih predsednikov vlad pa se je proslave udeležil Miro Cerar, ni pa bilo prvega predsednika vlade Lojzeta Peterleta.  Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica SD-ja Tanja Fajon, ki je bila tudi panelistka v razpravi ter seveda predsednik vlade Robert Golob.  Na brdu so bili tako predstavniki dveh strank vladajoče koalicije, medtem ko je tretja Levica protestirala proti Natu v Ljubljani, kjer so protestniki zahtevali izstop iz zavezništva.

https://twitter.com/tfajon/status/1773424527617253733

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na Brdu pri Kranju o poudarila, da brez varnosti ne morejo delovati druge družbene dejavnosti. Pri tem je posvarila, da današnjem svetu pretijo mnoge grožnje, ki so večplastne, hibridne in povezane z napredno tehnologijo. Odločitev za vstop v nato je bila po oceni Pirc Musarjeve pravilna

“Ob in po osamosvojitvi je treba poudariti dvoje. Prvič, da smo v nemirnih časih sami, pogumno, zavedajoč se vseh nevarnosti, ki so nam pretile, s pravimi odločitvami, ob pravem času in ne nazadnje z bojem dosegli stoletni sen o lastni državi. Drugič, da so politiki kljub medsebojnim razlikam delovali tako, kot je bilo treba: enotno. Politiki se je uspelo poenotiti in po osamosvojitvi vsa prizadevanja usmeriti v uresničevanje ključnih zunanjepolitičnih ciljev države – članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu in v Evropski uniji,” je na proslavi ob 20. obletnici slovenske včlanitve v zvezo Nato dejala slavnostna govornica predsednica Nataša Pirc Musar.

“Odločitev, ki smo jo sprejeli, je bila pravilna,” je dejala predsednica republike glede vstopa v Nato. “S članstvom smo pridobili ne samo vstop v obrambno zavezništvo, ampak tudi priznanje, da smo del okolja, ki temelji na demokraciji kot načinu življenja, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in ozemeljske celovitosti ter suverenosti,” je dodala.

Prepričana je, da nam je s tem korakom uspelo začeti živeti bolje in varneje. Pri tem pa je posvarila, da današnjem svetu še vedno pretijo mnoge grožnje, ki so večplastne, hibridne in povezane z napredno tehnologijo. To je razvidno tako iz vojne v Ukrajini kot Gazi.

“Naše vrednote in mednarodnopravne norme so pod vse večjim pritiskom,” je posvarila. Kot je dodala, ni več humanosti, vrednote pa ne štejejo nič. Je pa prepričana, da ima Slovenija “z varnostnim dežnikom kolektivne obrambe največje jamstvo za stabilnost in varnost”. Ker pa to po njenih besedah ni samoumevno, moramo biti pozorni na uravnoteženo delitev bremen, tesno obrambno sodelovanje in realne zmogljivosti.

Kot je prepričana, pa ravno zaradi članstva v zavezništvu za obrambo namenjamo manj sredstev, kot smo jih namenjali kot del Jugoslavije ali kot bi v primeru, da bi si obrambo zagotavljali samostojno.

“Brez varnosti ne morejo delovati druge družbene dejavnosti. Brez nje ni razvoja in blaginje. Zato moramo politiki in družba podpirati sodoben nacionalno-varnostni sistem, posebej Slovensko vojsko, od katere upravičeno pričakujemo, da nam pomaga ob vseh vrstah groženj in nesreč,” je še dejala.

Prepričana je, da si moramo prizadevati, da bo Slovenija zgledna članica in trden člen v zavezniški verigi. Kot je še sklenila, je treba v skladu z zrelim političnim vodenjem dosledno zagovarjati duh washingtonske pogodbe, ki preprečuje, da bi zveza Nato kadar koli postala agresorska sila. “Njena moč je v odvračanju, solidarnosti, medsebojni pomoči in dialogu,” je dodala.

Slovenija je 29. marca 2004 skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško postala del največje širitve v zgodovini zavezništva.