Vojna v Ukrajini dve leti pozneje – Kaj je naslednje po dveh letih konvencionalnih bojev?

Danes minevata natanko dve leti, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino in s tem tudi najhujši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Čeprav je minilo od začetka vojne že dve leti se zdi kot , da se je zgodilo včeraj . Na Topnews.si smo  v živo poročali o začetku vojne v Ukrajini z člankom: “Zgodilo se je medtem, ko ste spali – Putin začel “posebno vojaško operacijo,” eksplozije tudi v glavnem mestu Ukrajine Kijevu”.

Svetovni mediji, ki obletnici posvečajo veliko pozornosti se sprašujejo kaj je naslednje po dveh letih vojne.  Britanski The Times namiguje na možnost, da bi lahko konvencionalni vojaški spopad  sprožil jedrsko vojno. Od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja 2022 je življenje izgubilo več deset tisoč vojakov in civilistov, piše francoska tiskovna agencija AFP. Natančno število žrtev sicer ni znano, saj obe strani le redko poročata o lastnih izgubah.

Ameriški časnik New York Times je avgusta lani ob sklicevanju na ameriške uradnike poročal, da naj bi med rusko invazijo umrlo 70.000 ukrajinskih vojakov, med 100.000 in 120.000 pa naj bi bilo ranjenih. Na ruski strani naj bi po ocenah uradnikov umrlo 120.000 vojakov, ranjenih pa naj bi jih bilo okoli 170.000.

Podobno oceno je podal britanski minister za oborožene sile James Heappey, ki je 29. januarja zatrdil, da je mrtvih in ranjenih več kot 350.000 ruskih vojakov. Ukrajinska vojska pa je 8. februarja ocenila, da je bilo od začetka invazije ubitih ali ranjenih več kot 392.000 ruskih vojakov.

Urad Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je sredi januarja sporočil, da je od začetka ruske invazije zabeležil 10.382 smrtnih žrtev med ukrajinskimi civilisti, še 19.659 ljudi je bilo ranjenih. Približno 8000 ljudi je bilo ubitih na ozemlju pod nadzorom Ukrajine, več kot 2000 pa na območjih, ki jih je zasedla Rusija.

OHCHR ob tem opozarja, da je dejansko število žrtev verjetno bistveno višje. Podatki urada pa kažejo, da se je število civilnih žrtev decembra lani in januarja letos v primerjavi s prejšnjimi meseci znatno povišalo.

Ukrajinska policija je 31. januarja sporočila, da je od začetka vojne na ozemlju pod ukrajinskim nadzorom zabeležila skoraj 10.000 smrtnih žrtev civilistov, 7000 jih pogreša, okoli 11.000 pa je bilo ranjenih.

Oblasti v Kijevu sicer opozarjajo, da je še več tisoč ljudi umrlo med obleganjem pristaniškega mesta Mariupolj v prvih mesecih vojne. Po navedbah enega od uradnikov, naj bi bilo v tamkajšnjih množičnih grobiščih pokopanih vsaj 25.000 civilistov.  Vojna je povzročila begunsko krizo. Po podatkih ZN je ob tem Ukrajino zapustilo več kot šest milijonov ljudi.

Ob tem pa je zanimivo, da je med civilnimi prebivalci bilo v nekaj več kot  štirih mesecih v Gazi ubitih več civilistov, kot v dveh letih vojne v Ukrajini.   Po Hamasovem napadu na jugu Izraela 7. oktobra lani  v Gazi je v izraelskih napadih umrlo več kot 29.000 ljudi, skoraj 70.000 je ranjenih, 80 odstotkov prebivalstva pa razseljenega.

Invazijo na zahodno sosedo je Putin začel 24. februarja 2022 z besedami, da gre za posebno vojaško operacijo “za demilitarizacijo in denacifikacijo” Ukrajine.

Po začetnih uspehih ruskih sil je Ukrajina ob koncu leta 2022 z izdatno vojaško in finančno pomočjo Zahoda prevzela pobudo, nato pa se ji je lani izjalovila dolgo pričakovana protiofenziva. Fronta se nato več mesecev ni spreminjala, v zadnjih tednih pa je Rusija znova prešla v ofenzivo.

Ob obletnici ruske invazije so v številnih mestih po Evropi, vključno z Ljubljano, napovedani shodi v podporo Ukrajini. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo s premierjem predsedujoče Svetu EU Belgije Alexandrom De Croojem obiskala Kijev, voditelji skupine industrijsko najmočnejših držav G7 pa se bodo sestali na videokonferenci.

Vojna po dveh letih in ob trajajoči izraelski ofenzivi v Gazi sicer ni več v ospredju mednarodne pozornosti kot nekoč, zaradi nepripravljenosti obeh strani na mirovna pogajanja pa ji še vedno ni videti konca. Ob obletnici so v številnih mestih po Evropi, vključno z Ljubljano, napovedani shodi v podporo Ukrajini.