EU poskuša “pomiriti” Viktorja Orbana z odmrznitvijo milijard, namenjenih Madžarski – Orban zatrdil, da to ne bo vplivalo na njegovo stališče do Ukrajine
Voditelji članic Evropske unije se bodo že prvi dan vrha v Bruslju posvetili širitvi EU na Zahodni Balkan in na vzhod ter reviziji večletnega proračuna unije, ki veljata za osrednji temi tokratnega zasedanja. Pričakovati je, da bodo pogajanja zahtevna in dolga.
Predsedniki vlad in držav članic imajo na dnevnem redu razpravo in predvidoma tudi odločanje o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, pa tudi z BiH.
Premier Robert Golob je v sredo ob prihodu na vrh EU-Zahodni Balkan, na katerem so potrdili evropsko perspektivo regije in se zavzeli za okrepitev sodelovanja, poudaril, da je treba na širitev gledati geopolitično. Poleg tega je treba o začetku pristopnih pogajanj odločati v paketu, torej o vseh treh državah.
Pri tem največjo oviro predstavlja nasprotovanje madžarskega premierja Viktorja Orbana začetku pogajanj z Ukrajino. Prav tako nasprotuje nadaljnji makrofinančni pomoči Kijevu v okviru revizije večletnega finančnega okvirja 2021-2027. Dodatna sredstva bi namenili še za soočanje z migracijami, solidarnostni sklad ter spodbujanje gospodarske konkurenčnosti.
Zadnji pogajalski okvir, ki ga je pripravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, po neuradnih informacijah predvideva skupno povečanje za 64,6 milijarde evrov, pri čemer bi potrebovali 22,5 milijarde evrov dodatnih prispevkov članic.
Golob se je v sredo zavzel za uravnotežene spremembe večletnega proračuna. Dodatna sredstva je treba zagotoviti tudi za soočanje z migracijami in solidarnostni sklad, in ne samo za nadaljnjo podporo Ukrajini, je povedal.
#Ukraine’s swift accession to the European Union would have devastating consequences for European #farmers, the EU’s budget and European security. It serves the best interests of neither Hungary, nor the European Union, therefore we cannot support it! #EUCO pic.twitter.com/ddgKSPEqsX
— Orbán Viktor (@PM_ViktorOrban) December 13, 2023
V Bruslju so ob tem poudarili, da morajo države članice skozi celotno obdobje izvajanja kohezijske politike upoštevati te pogoje. “Če bo komisija ugotovila, da ti horizontalni omogočitveni pogoji niso več izpolnjeni, bi se lahko znova odločila za blokiranje sredstev,” so navedli.
Več kot polovica od okoli 21,7 milijarde evrov večinoma kohezijskih sredstev, namenjenih Madžarski, medtem ostaja blokirana, saj Budimpešta ne izpolnjuje horizontalnih pogojev na drugih področjih, kot sta azil in akademska svoboda.
V to vsoto je vštetih tudi 6,3 milijarde evrov kohezijskih sredstev, blokiranih v okviru mehanizma pogojevanja izplačila evropskih sredstev z vladavino prava. Za to se je Svet EU odločil zaradi kršenja načel vladavine prava na področjih javnega naročanja, učinkovitosti tožilstva in boja proti korupciji.
Madžarski je poleg tega onemogočen dostop do približno 10,4 milijarde evrov sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19.
Komisija je del sredstev Madžarski odmrznila dan pred začetkom zasedanja Evropskega sveta, na katerem bodo voditelji razpravljali o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino, Moldavijo ter BiH in nadaljnji pomoči Kijevu v okviru revizije večletnega finančnega okvirja EU.
Madžarski premier Viktor Orban nasprotuje tako začetku pogajanj z Ukrajino, kot tudi nadaljnji pomoči tej državi. Še pred odmrznitvijo sredstev je sicer zatrdil, da to ne bo vplivalo na njegovo stališče.
V Bruslju pa so še pred odločitvijo o odmrznitvi sredstev zagotovili, da to ni povezano z Orbanovim nasprotovanjem odločitvam glede Ukrajine.