(VIDEO) Spor na odprti sceni na relaciji Erik Brecelj Aleš Mikeln – Brecelj je predsedniku uprave Vzajemne, na posvetu o zdravstvu v organizaciji Inštituta 1. maj, vrgel v obraz “lobistične stike in podkupovanje”
Na strokovnem posvetu Slovensko zdravstvo med željami in realnostjo v organizaciji Inštituta 1. maj so trije vidni zdravniki soočili mnenja o stanju in rešitvah zdravstvenega sistema. Med drugim so predlagali ukrepe za reševanje dostopnosti osnovnega zdravstva, preprečevanje odhodov medicinskih sester iz zdravstva in pridobivanje novih zdravnikov.
Vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je uvodoma poudaril, da v zdravstvenem sistemu “nimamo številk”, predvsem pa da manjka natančnih analiz, denimo glede kakovosti v zdravstvu. Glede vladnega predloga interventnega zakona v zdravstvu, katerega deli so v zadnjih dneh razburili javnost, pa je poudaril, da nihče ni videl dobrih plati zakona.
Tudi zdravnica Vlatka Rokvić, prejemnica naziva Moja družinska zdravnica 2023, se je dotaknila predloga zakona. Ta namreč predvideva podaljšanje ukrepa dodatka 1000 evrov za specializante družinske medicine.
Opozorila je na razlike med specializanti družinske medicine, saj so se ukrepi nagrajevanja skozi leta spreminjali. Nekateri tako dodatka ne prejemajo, drugi prejemajo 20-odstotni dodatek, tretji pa dodatek v višini 1000 evrov. Sama meni, da mlade zdravnike zanima tudi, kakšna bo njihova plača, ko bodo zaključili specializacijo. Mladina, ki konča gimnazijo, zna zelo dobro računati in si bo izračunala, da bo, če bo šla v kakšno drugo specializacijo, za dan, dva, dodatnega popoldanskega dela zaslužila celo plačo družinskega zdravnika, je opozorila.
Glede ugotovitev Varuha človekovih pravic glede dostopnosti pacientov do primarnega zdravstva, pa je poudarila, da so čakalne dobe v ambulantah družinske medicine neetične. V njeni ambulanti čakalnih dob ni, med razlogi pa je naštela dolgoletno poznavanje svojih pacientov, njihovo triažiranje, uporabo digitalnih orodij in celostni pristop. Čakalne dobe bi se po njenem prepričanju skrajšale tudi, če bi se zdravniki na primarni ravni več posluževali možnosti konzultacij s specialisti drugih ravni. Tako nekateri pacienti ne bi potrebovali nadaljnjega specialističnega pregleda.
Meni, da bi morali izobraževanje na medicinskih fakultetah omogočiti tudi študentom srednjih zdravstvenih šol, kot je veljalo nekoč. Ti zdravniki so po njenih besedah vrhunski zdravniki. “Mi izgubljamo ljudi, ki želijo biti zdravniki,” je opozorila.
A kot poroča 24urZvečer je bilo najbolj razgreto na relaciji Aleš Brecelj Zavarovalnica Vzajemna predsednikom uprave Aleš Mikeln, ki je zavrnil očitke, “da so zavarovalnice plačevale lobiste, naredile pa nič”.
Erik Brecelj: “Ampak to bi rad vprašal, koliko lobističnih stikov ste imeli letos s politiki, pa koliko denarja ste dali recimo, da ne bomo o podkupovanjih pavšalno govorili, koliko denarja ste dali sindikatom v svoji zgodovini ja?”
Aleš Mikeln: “Sindikatom nič v moji zgodovini. Doktor Brecelj je prebral 135 lobističnih stikov. Zdaj pa bom povedal kako. Šest sodelavcev nas je bilo v Gibanju Svoboda, kjer je bilo osem na drugi strani jih in imeli smo v eni uri 48 lobističnih stikov. Pa si sami naredite zaključke”.
Erik Brecelj: “Do mene niste prišli nikoli, veliko ljudi zdravim in mi je žal, da v teh 23 letih niste razvili res zavarovalnice, ki bi bila zavarovalnica”.
Razbremenitev družinskih zdravnikov direktor in lastnik Kirurgije Marko Bitenc vidi tudi v prenosu ukvarjanja z bolniškimi odsotnostmi na specialiste medicine dela, prometa in športa. V tem primeru bi bilo mogoče zvišati najnižje zapovedane glavarinske količnike za ambulante družinske medicine, je ocenil.
Veliko pozornosti so reševanju težav na primarni ravni posvetili tudi v strateškem svetu, kjer so pripravili 89 ukrepov, je povedal Brecelj. Sam rešitve vidi tudi v zmanjševanju administrativnih bremen, pomanjkanje medicinskih sester pa bi po njegovem prepričanju lahko zajezili z uvedbo specializacij v zdravstveni negi.
Bitenc je prepričan, da je na smrt bolan slovenski bolnik v našem zdravstvu deležen vrhunskega zdravljenja, ostalo pa po njegovem mnenju “škripa”. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je po njegovem mnenju zavarovanje za participacijo, medtem ko nekatere druge države poznajo pravi ukrep participacije, torej obveznega plačila simboličnega prispevka ob vsakem obisku zdravnika.
https://www.youtube.com/watch?v=48RRgJVbOQQ
Sam sicer ocenjuje, da obseg finančnih sredstev, namenjenih zdravstvu, ni problematičen. Ključni problem vidi v upravljanju zdravstvenih zavodov, saj da so menedžerji ujetniki sistema, v katerem imajo vse elemente vodenja določene v zakonskih ali podzakonskih aktih, nimajo pa nobenega orodja za spodbude produktivnosti. Brecelj in Bitenc sta se strinjala, da uvedba normativov v zdravstvu ni orodje, s katerim bi izboljšali zdravstveni sistem.