(VIDEO)Kaj so na Brdu po Golobu na panelu povedali še trije bivši predsedniki vlad Bratuškova, Rop in Janša?

Predsednik vlade Robert Golob si želi obuditi socialni dialog in kot prvi temi predlaga zmanjšanje birokratizacije ter davčno reformo. Do konca prvega četrtletja naj bi prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo, je dejal na vrhu slovenskega gospodarstva.

Golob je na vrhu gospodarstva, ki ga pod sloganom Uglašeni v razvoju danes na Brdu pri Kranju organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal, da je v zadnjega pol leta socialni dialog nekoliko zastal. “Želim si, da najkasneje s 1. januarjem dialog znova steče v najboljši možni maniri,” je dodal.

Napovedal je srečanja s predstavniki gospodarstva najmanj enkrat mesečno, na katerih naj bi zaenkrat naslovili dve temi – kako zmanjšati birokratizacijo, denimo na področju registriranja delovnega časa, ter davčno reformo. Slednja naj bi bila takšna, da bomo lahko na koncu ustvarili več in predvsem več tudi imeli.

Golob je pred zbranimi gospodarstveniki spomnil na energetsko krizo kot posledico ruske agresije na Ukrajino, ki ji je sledila socialna kriza, avgusta pa so Slovenijo prizadele še poplave. “Vlada se je odzvala odločno,” je dejal in dodal, da so šla za blaženje posledic vseh teh kriz znatna proračunska sredstva.

Vseeno se veliko vlaga v investicije, inovacije in razvoj. “Nikoli doslej ni bilo toliko državnih sredstev namenjenih za raziskave, znanost in razvoj,” je povedal. Samo z znanjem bomo povečevali produktivnost in če želimo graditi blaginjo na družbi znanja, potem so ravno ta sredstva najbolj pomembna, je dejal.

“Želimo tekmovati z najbolj razvitimi v svetu in zato potrebujemo več znanja, več raziskav in razvoja,” je dejal tudi predsednik GZS Tibor Šimonka. “Zahtevamo razbremenitev plač in da vse večji delež le-teh pripada tistim, ki so si jih zaslužili,” je dodal.

Za razliko od političnih strank, ko pridejo na oblast, ima gospodarstvo po Šimonkovih besedah že vsa leta isto agendo, to je stabilno, predvidljivo in predvsem konkurenčno poslovno okolje. A to ne zadošča, je dejal in dodal, da želi slovensko gospodarstvo biti boljše, želi se primerjati z najboljšimi.

V okviru dogodka so med drugim pripravili izmenjavo mnenj nekaterih dosedanjih predsednikov vlad, kako razbremeniti slovensko gospodarstvo in spodbuditi njegovo rast. Vsi so menili, da brez pogovarjanja in sodelovanja napredka ne bo.

Lojze Peterle je dejal, da je treba gospodarstvu predvsem zagotoviti stabilne in konkurenčne pogoje, Alenka Bratušek pa je izpostavila odgovorno javnofinančno politiko. “In upam si trditi, da je javnofinančna politika te vlade vsekakor odgovorna,” je dejala.

Če vlada ugotovi, da ne more narediti nekaj dobrega za gospodarstvo, potem se mora vsaj truditi, da mu ne škoduje, da ne vse pusti pri miru, je pozval Miro Cerar. Kot primer takšnega napačnega pristopa v zadnjem času je omenil spremembe pri evidentiranju delovnega časa. “Naj ves čas ne spreminja svojih stališč, naj ne napoveduje reform in ukrepov, potem pa jih odpoveduje,” je še dejal.

Janez Janša je opozoril, da gospodarstvo ni dovolj slišano. “Gospodarstvo je močan faktor vpliva, ki pa ima šibek glas,” je dejal. Če delodajalci izstopijo iz Ekonomsko-socialnega sveta, namreč to ni najpomembnejša novica dneva, če izstopijo sindikati, pa je. Na odločevalce bolj vplivajo sindikati in nevladne organizacije, je povzel.

🇸🇮 gospodarstvo se mora soočiti s preveč glasnimi nevladniki in sindikati,

ki jih nesposobna Golobova koalicija nesorazmerno bolj posluša kot gospodarstvo.@JJansaSDS @TopnewsSi pic.twitter.com/k4gwd1NNwX

— Albin Vrabič (@AVrabic) November 29, 2023

Po drugi strani je Anton Rop menil, da ni vprašanje, koliko se mora slišati glas gospodarstva. Bolj pomembno se mu zdi, na kakšen način vlada in gospodarstvo sodelujeta. “Slovenija je lahko bistveno bolj uspešna brez cenenega levega in desnega populizma, ki so ga in ga izvajajo številne vlade,” je dejal.

Današnji Vrh slovenskega gospodarstva je z zaključki sklenila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Vesela je, da jih je predsednik vlade povabil, da januarja sedejo za skupno mizo in sodelujejo pri pogovorih za oblikovanje ukrepov za svetlejšo prihodnost slovenskega gospodarstva.

Kar se tiče morebitnih dodatnih davčnih obremenitev gospodarstva, si želijo prej tudi pogovorov o možnosti nekaterih razbremenitev. Pri napovedi visokih vlaganj v inovacije, raziskave in razvoj pa je Nahtigal opozorila, da je tu potrebna tudi kontinuiteta in usmerjanje sredstev v večje zgodbe, ker razdrobljeno ne bomo prišli do ciljev.

Ob zelenem prehodu je kot ključno izpostavila tudi energetsko samozadostnost. Na GZS predlagajo, da Slovenija tu izkoristi vse obnovljive in tudi druge brezogljične vire ter da se čim prej sprejme odločitev o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne, da bo industrija imela odgovore, kako naj se naprej obnaša.