(V ŽIVO) Pred četrtkovo uradno otvoritvijo Centra Rog napovedane demonstracije – Danes bodo na dvorišču nekdanje tovarne Rog v Ljubljani v Parku izbrisanih odkrili obeležje izbrisanim, – TOPNEWS.si

(V ŽIVO) Pred četrtkovo uradno otvoritvijo Centra Rog napovedane demonstracije – Danes bodo na dvorišču nekdanje tovarne Rog v Ljubljani v Parku izbrisanih odkrili obeležje izbrisanim,

(V ŽIVO) Pred četrtkovo uradno otvoritvijo Centra Rog napovedane demonstracije – Danes bodo na dvorišču nekdanje tovarne Rog v Ljubljani v Parku izbrisanih odkrili obeležje izbrisanim,

Na dvorišču nekdanje tovarne Rog v Ljubljani v Parku izbrisanih bodo danes odkrili obeležje izbrisanim, ki bo opominjalo na trpljenje, ki so ga prestali. Zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva februarja 1992 je namreč skoraj 25.700 pripadnikov nekdanje SFRJ ostalo brez večine pravic, ki jih prinaša stalno prebivališče.

Več nevladnih organizacij opozarja, da naši državi v 31 letih še zdaleč ni uspelo v celoti rešiti problematike. Poleg tega ocenjujejo, da nizke odškodnine niso nadomestilo za izgubljene zaposlitve, delovno dobo, možnosti za izobraževanje in odkupe stanovanj. Na pobudo Amnesty International Slovenije in Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in ob podpori Centra Rog je dvorišče nekdanjega Roga postalo Park izbrisanih. Spominsko obeležje v parku je zasnovano v obliki zgornjega dela črke ć.

Ljubljanski župan Zoran Janković je pred odkritjem obeležja dejal, da spomenik odraža preteklo stanje v Sloveniji, na katerega ne moremo biti ponosni. “26.000 izbrisanih je pretrpelo, res pretrpelo veliko škodo, mnogi so se odselili,” je poudaril. Obeležje po njegovih besedah opozarja na dogodek, ki se ne bi smel nikoli več ponoviti. Dodal je, da je bil Park izbrisanih podlaga za idejo spomenika izbrisanim, spomenik pa je tudi opravičilo za storjeno napako v preteklosti, je še povedal.

Nekdanja slovenska skupščina je ob razglasitvi samostojnosti Slovenije leta 1991 sprejela več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakona o tujcih in o državljanstvu. V skladu s slednjim so morali državljani drugih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, v pol leta vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva. Za tiste, ki tega niso storili, je 26. februarja 1992 začel veljati zakon o tujcih in država jih je izbrisala iz registra stalnega prebivalstva.

DZ je zaradi ustavnih odločb iz let 1999 in 2003 oktobra 2003 sprejel t. i. tehnični zakon o izbrisanih, ki jim je omogočal prejetje odločb o priznanju stalnega prebivanja v Sloveniji. A ker je zakon leta 2004 padel na referendumu, so jim odločbe začeli izdajati neposredno na podlagi ustavne odločbe.

ra – Na dvorišču nekdanje tovarne Rog v Ljubljani v Parku izbrisanih bodo danes odkrili obeležje izbrisanim, ki bo opominjalo na trpljenje, ki so ga prestali. Zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva februarja 1992 je namreč skoraj 25.700 pripadnikov nekdanje SFRJ ostalo brez večine pravic, ki jih prinaša stalno prebivališče.

Več nevladnih organizacij opozarja, da naši državi v 31 letih še zdaleč ni uspelo v celoti rešiti problematike. Poleg tega ocenjujejo, da nizke odškodnine niso nadomestilo za izgubljene zaposlitve, delovno dobo, možnosti za izobraževanje in odkupe stanovanj. Na pobudo Amnesty International Slovenije in Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in ob podpori Centra Rog je dvorišče nekdanjega Roga postalo Park izbrisanih. Spominsko obeležje v parku je zasnovano v obliki zgornjega dela črke ć.

Ljubljanski župan Zoran Janković je pred odkritjem obeležja za STA dejal, da spomenik odraža preteklo stanje v Sloveniji, na katerega ne moremo biti ponosni. “26.000 izbrisanih je pretrpelo, res pretrpelo veliko škodo, mnogi so se odselili,” je poudaril. Obeležje po njegovih besedah opozarja na dogodek, ki se ne bi smel nikoli več ponoviti. Dodal je, da je bil Park izbrisanih podlaga za idejo spomenika izbrisanim, spomenik pa je tudi opravičilo za storjeno napako v preteklosti, je še povedal.

Nekdanja slovenska skupščina je ob razglasitvi samostojnosti Slovenije leta 1991 sprejela več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakona o tujcih in o državljanstvu. V skladu s slednjim so morali državljani drugih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, v pol leta vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva. Za tiste, ki tega niso storili, je 26. februarja 1992 začel veljati zakon o tujcih in država jih je izbrisala iz registra stalnega prebivalstva.

DZ je zaradi ustavnih odločb iz let 1999 in 2003 oktobra 2003 sprejel t. i. tehnični zakon o izbrisanih, ki jim je omogočal prejetje odločb o priznanju stalnega prebivanja v Sloveniji. A ker je zakon leta 2004 padel na referendumu, so jim odločbe začeli izdajati neposredno na podlagi ustavne odločbe.

COMMENTS

Wordpress (0)