(VIDEO) Ko Robert Golob “udari” po Luki Mescu in Levici poglejte izraz na obrazu Klakočar Zupančičeve, ki je tudi sama postavila poslansko vprašanje – TOPNEWS.si

(VIDEO) Ko Robert Golob “udari” po Luki Mescu in Levici poglejte izraz na obrazu Klakočar Zupančičeve, ki je tudi sama postavila poslansko vprašanje

16. oktobra 2023
(VIDEO) Ko Robert Golob “udari” po Luki Mescu in Levici poglejte izraz na obrazu Klakočar Zupančičeve, ki je tudi sama postavila poslansko vprašanje

Predsednik vlade Robert Golob je sicer v uvode oktobrske redne seje državnega zbora odgovarjal na poslanska vprašanja. Običajno tri vprašanja  postavijo poslanci oziroma poslanske vprašanje opozicije  – eno “ta prijazno” v stilu  “kdo vas je navdušil za to delo” ali pa “kako zmorete predsednik”  – pa postavi ene od koalicijskih strank. Toda tokrat ni bilo tako.  Poslansko vprašanje o neusklajevanju socialnih transferjev za prihodnje leto, ki ga  je predsedniku vlade  Golobu  zastavil poslanec Levice Milan Jakopovič ni bilo nič kaj prijazno , morda celo najbolj težko vprašanje, ki ga je danes dobil Golob, saj gre za najbolj ranljivo skupino ljudi v družbi.

Do poslanskega vprašanja  Levice je prišlo potem,  ko je na četrtkovi seji odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na kateri so obravnavali predloga proračunov za prihodnji dve leti, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec iz stranke Levica dejal, da so v luči varčevanja zaradi avgustovskih poplav iskali “čim manj boleče možnosti”. Ob tem je dodal, da kljub temu “boli predvsem zamrznitev socialnih transferjev v letu 2024″, kar je naletelo na neodobravanje poslancev koalicije in opozicije.

Jakopovič je  že v izjavi za medije pred današnjo sejo DZ dejal, da je v času varčevanja neprimerno, da slednje temelji na najšibkejših v naši družbi zadeva pa se je zaostrilado te mere, da je Golob Jakopoviču zabrusil: ” ….Jaz dostikrat poslušam kako se vpletam v delovanje ministrstev, nisem se vpletal v delovanje ministrstev, še najmanj Ministrstva za delo in družino in socialne zadeve. To je avtonomna pravica in dolžnost vsakega ministra, da pride s predlogi kako bo zagotovil sredstva, ki jih lahko namenimo poplavam. Danes priti sem in potem izigravati sklepe Vlade, na katerih smo bili vsi enotni, je neodgovorno pa četudi je boleče. Zaradi tega, ker opažam pri marsikaterem ministru, da je namenoma pustil izven proračuna tiste, ki jih je najtežje zavrniti tukaj, da si je s tem olajšal delo in meni je žal, da je to vaš minister. Jaz verjamem, da ste z njim opravili temeljito razpravo. Zakaj je do tega predloga prišlo?….”

Robert Golob je sicer v odgovoru na poslansko vprašanje o neusklajevanju socialnih transferjev z inflacijo za prihodnje leto napovedal, da bodo dodatne vire v proračunu našli s trošarinami na tobačne izdelke, sladke in žgane pijače. Poudaril je, da se je vsako ministrstvo samostojno odločalo o področjih, kjer so možni prihranki.

Pri socialni pomoči je treba upoštevati stisko ljudi in te pomoči ne zmanjševati, je dejal Golob in zagotovil, da je nihče ne zmanjšuje. Prav tako pa je po njegovem mnenju treba preprečiti, da ne prihaja do zlorab in “da se ne splača bolj biti doma kot delati”. Ob tem je napovedal nadzor nad porabo sredstev preko digitalne kartice. Pri rekordno nizki brezposelnosti je treba po njegovem mnenju najprej stimulirati tiste, ki delajo.

“Ko bodo vzpostavljene razmere za boljši nadzor in se ta socialna pomoč ne bo zlorabljala, bomo vzpostavili dodatne vire,” je dejal. Ob tem je napovedal, da bo ministrstvo za finance preučilo dodatne vire za usklajevanje socialnih transferjev z dvigom trošarin na tobačne izdelke, sladke in žgane pijače. Sredstva bodo po njegovih besedah namenjena vsem ranljivim skupinam, ne samo za socialno pomoč. “Zato, da bomo zagotovili sredstva, ki jih vaš minister ni uspel,” je dejal.

Mesec je tudi v današnjem odgovoru na poslansko vprašanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič o problematiki ureditve ustrezne pomoči tretje osebe otroku s posebnimi potrebami odgovoril, da je ministrstvo za finance proračun ministrstva za delo zaradi varčevalnih ukrepov in poplav zmanjšalo za 300 milijonov evrov. Zaradi tega imajo težave s financiranjem tudi že obstoječih programov. “In to je bistven razlog, zakaj te rešitve nimamo, ker zanjo enostavno ni denarja,” je dodal.

Ob tem je poudaril, da vlada ne varčuje “kar tako”, ampak ker je v avgustovskih poplavah najmanj 600 družin ostalo brez domov in ker je treba zagotoviti denar za popoplavno obnovo. “Nikomur nismo vzeli socialne pomoči, socialna pomoč ostaja natančno enaka, kot je,” je dodal.

Zakaj se je višina nekaterih transferjev na predlog ministrstva povečala in drugih ne, pa po Golobovih besedah ni vprašanje za predsednika vlade. “Čeprav se vam to zdi, ker je vedno priročno, da je ob slabi novici predsednik vlade tisti, ki naj odgovarja, ko je dobra, takrat pa so ministri, ki se s tem hvalijo,” je bil kritičen premier. Kot je sicer dejal, se je sam navadil te vloge, a je hkrati poudaril, da je treba biti v parlamentu pošten.

 

Sedaj pa bo predsedniku Vlade postavil vprašanje kolega Milan Jakopovič. Imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani predsednik Vlade! Žal se nahajamo v zelo negotovih časih. Po koronski ukrajinski in energetski krizi, nam zdaj grozi še izraelsko palestinska kriza, poleg tega pa je Slovenijo doletela še naravna katastrofa v obliki poplav. Vse to seveda vpliva na delovanje Vlade, v prvi vrsti tudi pri pripravi ustreznih ukrepov. A ob tem ne smemo pozabiti na še eno krizo, ki se nam dogaja, in to že tretje leto zapored in ima prav tako velike posledice, tej krizi rečemo izredno visoka inflacija. Ta inflacija povzroča spiralo, spiralo drvenja v revščino pri tistih, ki imajo najnižje dohodke. Lahko ji rečemo tudi prikriti ubijalec upanja. Če pogledamo znotraj tega realno stanje, je dvig cen najvišji ravno pri osnovnih dobrinah, hrani, stanovanjskih stroških in energentih, to pa najbolj in bolj kot ostale prizadene tiste z najnižjimi dohodki in družine, saj ti namenijo večino, če ne kar vse svoje prihodke za te osnovne dobrine, ki so se, kot sem že povedal, podražile bistveno bolj kot to kaže splošna inflacija po kateri se transferji usklajujejo oziroma sedaj, po predlogu Vlade ne usklajujejo, pa je že splošna inflacija zelo visoka. To pomeni, da bo ukrep, ki ga je potrdila Vlada, ne uskladitev socialnih transferjev, najbolj prizadel ravno tisti del skupnosti, ki je najranljivejši in na drugi strani tiste, ki so najpomembnejši, če govorimo o tem, da so otroci naše največje bogastvo. Tem skupinam so namreč namenjeni socialni in družinski transferji, denarna pomoč, varstveni dodatek za upokojence z nizkimi dohodki in v stiski, otroški dodatek, štipendije in subvencije vrtcev in najemnine. Dejstvo je, da če v času tako velike inflacije teh transferjev ne uskladimo povzročimo tem ljudem še večje stiske, v katerih pa so že danes, sploh po vseh teh krizah. In ne glede na to, da če še 100-krazt ponovimo, da nihče nikomur nič ne jemlje.
Zato vas, spoštovani gospod predsednik Vlade, kot najbolj odgovornega za delo Vlade sprašujem ali nasprotujete uskladitvi transferjev in ali teh nekaj 10 milijonov v milijardnem proračunu res tako velik strošek, da si ga država ne more privoščiti, ob tem, ko naslavlja vse ostale probleme, s tem, da brez da prelaga rešitve na neke druge ranljive skupine? Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala.
Najprej naj povem, da je situacija v kateri se je znašla Republika Slovenija ob pripravi proračuna za prihodnji dve leti ni plod dela Vlade, Ker poleg poplav, za katere smo zaslužni, smo zdaj zaslužni še za kakšno drugo krizo. Ampak fiskalni okvir je tisti, ki nalaga, da v letu 2024 in 2025 začnemo z usklajevanjem proračuna z našimi dolgoročnimi finančnimi sposobnostmi. Tisto, kar je Vlada naredila je bilo dvoje. Najprej že pred poletjem smo se uskladili znotraj 3 % deficita, ker nam tako (nadaljevanje) nalaga ne samo Evropska unija, ampak naša, slovenska Ustava. Potem smo bili žal priča poplavam v avgustu. In samo za te poplave, kljub čemurkoli lahko slišimo z desne, bomo letos nakazali več kot 600 milijonov; mimogrede, koliko je nakazano, se vsak dan ažurira posebej na spletni strani Ministrstva za finance, si lahko vsak sam pogleda koliko denarja je že šlo za kakšne namene, vsak dan sproti. In ja, ta denar je treba nekje dobiti. In enako bo treba dobiti za milijardo 100 denarja za prihodnje leto. Zato je ministrstvo za finance v procesu planiranja vsakemu od ministrstev ne predsedniku Vlade. Vsakemu od ministrstev dalo nalogo, da poišče področja, kjer so možni prihranki s čim manj negativnimi posledicami. Vsako ministrstvo se je samostojno glede tega odločalo. Jaz dostikrat poslušam kako se vpletam v delovanje ministrstev, nisem se vpletal v delovanje ministrstev, še najmanj Ministrstva za delo in družino in socialne zadeve. To je avtonomna pravica in dolžnost vsakega ministra, da pride s predlogi kako bo zagotovil sredstva, ki jih lahko namenimo poplavam. Danes priti sem in potem izigravati sklepe Vlade, na katerih smo bili vsi enotni, je neodgovorno pa četudi je boleče. Zaradi tega, ker opažam pri marsikaterem ministru, da je namenoma pustil izven proračuna tiste, ki jih je najtežje zavrniti tukaj, da si je s tem olajšal delo in meni je žal, da je to vaš minister. Jaz verjamem, da ste z njim opravili temeljito razpravo. Zakaj je do tega predloga prišlo? Napovedujem pa naslednje, da se bomo zelo potrudili, da bomo raziskali dvoje. Zdaj govorimo o socialni pomoči, da ne bo nesporazumov. Pri socialni pomoči seveda je treba upoštevati stisko ljudi in ne zmanjševati, ker nihče ne zmanjšuje in razumemo, da moramo upoštevati stisko ljudi, ampak je treba pa tudi preprečiti to, kar smo tu dostikrat govorili, da ne prihaja do zlorab in da se ne splača biti bolj doma kot delati. Jaz upam, da se glede tega strinjamo vsi. Zato napovedujem, da bomo tudi to sprožili kot iniciativo, da bomo vzpostavili boljši nadzor nad porabo sredstev preko digitalne kartice, ki jo žal iz ne vem katerega razloga ne znamo ali pa nočemo vpeljati. In ko bodo vzpostavljene razmere za boljši nadzor in se ta socialna pomoč ne bo zlorabljala, bomo vzpostavili dodatne vire in že zdaj napovedujem, da bo Ministrstvo za finance preučilo dodatne vire z vidika dviga trošarin na tobačne izdelke, na sladke pijače in po možnosti tudi na žgane pijače, zato, da bomo zagotovili sredstva, ki jih vaš minister ni uspel, za to, da bomo lahko usklajevali socialne transferje.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovani poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa. Nisem razumel ali vprašanje, skratka nisem videl, da ste mi odgovorili, da podpirate uskladitve transferjev ali ne in to, da bi se ta sredstva, ki so v primerjavi z milijardnim proračunom res minorna, poiskala nekje drugje, kjer ne bodo vplivala na življenje ljudi.
Zdaj bi pa rad naslovil to. Pač predlagatelj proračuna je Vlada in odgovornost je na Vladi in seveda največ na strani predsednika Vlade. Je pa minister za finance tisti, ki je zahteval dodatno nižanje proračuna, 4 % tudi MDDSZ. Najbrž, pa vsi vemo, da je razlika med ministrstvi. MDDSZ ima, ne vem, svojih 95 % obveznosti zakonsko določenih in nima, ne vem, toliko manevrskega prostora kot kakšno drugo ministrstvo. Zato se mi zdi tako lahkotno govoriti o tem kaj je kdo in kaj ni neprimerno.
Še ena zadeva. Poslanci smo po Ustavi zavezani socialni državi. Ne vem kako pač to doživljate na Vladi, ampak mi bi sprejemanje zakonov, ki so v nasprotju s temi načeli socialne države morali, ko potrjujemo take zakone, imeti boljše argumente kot samo, “treba je varčevati” ali pa ne vem, “treba je fiskalni okvir”. Spoštovati, eno od orodij socialne države je denarna pomoč in če gledamo kdo prejema denarno pomoč.  Jaz se strinjam, da je treba uvesti pač nek nadzor, ampak mi danes govorimo o denarni pomoči, kjer je dve tretjini prejemnikov samskih, mi danes govorimo o denarni pomoči, kjer ta denarna pomoč ne zadostuje za preživetje – kar nam nalaga Ustava s tem, ko govori o tem, da imamo socialno državo. In vas še enkrat sprašujem: ali nasprotujete uskladitvi transferjev in temu, da se teh 50 milijonov poišče nekje drugje, nekje kjer ne bodo imeli tako velikega vpliva na stisko ljudi?

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Lahkotnost argumenta “denar lahko poiščemo drugje” ni nekaj, kar bi bilo sprejemljivo ne v Državnem zboru, še manj na Vladi ali na kateremkoli ministrstvu. Sem, sam sem napovedal, da bomo poiskali dodatne vire, ker je to edini način, če hočemo / nerazumljivo/ porabo. Ministrstvo za finance bo preučilo, in že na tem dela, na dodatnih virih. In ne, žal, ne varčujemo kar tako varčujemo, mogoče ste prej poslušali, zaradi tega, ker je toliko in toliko ljudi, 600 družin najmanj je ostalo brez domov, ljudje so ostali brez vodovodov. Varčujemo zato, ker je treba zagotoviti denar za poplavno obnovo. In nikomur nismo vzeli socialne pomoči, socialna pomoč ostaja natančno enaka kot je. Zakaj so se nekateri transferji na predlog ministrstva povečali drugi pa ne, ni vprašanje za predsednika Vlade. Čeprav se vam to zdi, zato ker je vedno priročno, da ko je slaba novica, je predsednik Vlade tisti, ki naj odgovarja, ko je pa dobra, takrat so pa ministri, ki se s tem hvalijo. Tako pač je. Pa meni je to čisto v redu, saj jaz sem se navadil te vloge, ampak bodimo pošteni v parlamentu. In ponovim še enkrat, ker me niste poslušali, našli bomo dodatne vire s trošarinami na sladke pijače, tobačne izdelke in žgane pijače. In kolikor bomo našli, bomo lahko namenili za vse najranljivejše skupine, ne nujno samo za socialno pomoč. Pri socialni pomoči pa pri tej nezaposlenosti, ki je rekordno nizka, moramo stimulirati tiste, ki delajo prvenstveno, za tiste, ki pa ne zmorejo, pa nadzirati, za kaj ta denar porabijo. In ko bodo ta dva pogoja izpolnjena, takrat mislim, da bo tudi debata o socialnih pomočeh dejansko resnična in objektivna.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Spoštovani poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): V bistvu, zelo je moteče, ko se na koncu vedno pogovarjamo o nekih lenuhih, ki izkoriščajo sistem, ne. In to je ta socialna država, ki je nimamo, ki se jo tudi tukaj poslanci ne zavedamo. Ker je vedno znova to problem – ti, ki izkoriščajo, so največji problem v tej državi, ne to, da pač se bo s to inflacijo povzročila ogromna spirala. Zdaj sredstva, pač vsakič znova lahko govorimo o vojaškem proračunu, ki je najvišji do zdaj, hkrati pa socialnih transferjev ne bomo uskladili vojnim invalidom. Kupujemo orožje, ki povzročajo vojaške invalide, to je pač in civilne in vojaške, hkrati pa ne bomo uskladili točno tem teh transferjev, s katerimi se prebijajo skozi življenje. Niso samo, ne, ti lenuhi, o katerem govorim. Otroci. 30 let, 30 let se v tej državi borimo vsi, najbrž vsi, ni enega, ki se ne bi boril za to, da bi naši otroci imeli zadovoljivo življenje. In posledica teh vseh prizadevanj je to, da je v Evropski uniji, ne, pri vprašanju tveganja revščine, pri vprašanju socialne izključenosti Slovenija na najboljši poziciji. Slovenija je med temi 27 državami najboljša, ampak to bomo takole vzeli. Ker kaj povzroča, ne vem, neusklajevanje socialnih transferjev? Ki ima vpliv na družine, saj smo tudi v družinah govorili ne samo o brezposelnih, in o tem zdaj govorim, ne. To lahko vidimo, kaj je povzročil ZUJF recimo. Imeli smo prag, stopnjo tveganja revščine leta 2009 najvišjo  in potem je prišel ZUJF, in je najnižjo, pardon, 2009 je bila najnižja in potem je prišel ZUJF, kjer je šla v nebo. Do danes nismo več prišli nazaj na tisto stopnjo, ki je bila takrat. In to je tisto, na kar opozarjamo, da stvari niso enoznačne. Stvari niso enostavne, da bi lahko zamahnili z roko in rekli, pač varčujemo. In ne, ne bom zahteval razprave.

Današnji odgovor Goloba na vprašanje poslanca Levice je odmeval tudi med koalicijskimi partnerji, ki pa hkrati poudarjajo, da razprava o predlogu proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti še poteka, zato se za zdaj še nadejajo možnosti nadaljnjega usklajevanja.

“Za Socialne demokrate je ključno, da ne jemljemo pravic tistim, ki so že tako šibkejši. V času poplav pa smo dobili nov del prebivalstva, ki je močno ogrožen,” je ob robu redne seje DZ danes izpostavila predsednica SD Tanja Fajon. Ob tem je spomnila, da je bil proračun sestavljen v drugačnih okoliščinah, je tudi varčevalen, čeprav vlada ne znižuje sredstev za investicije, je navedla.

A pogajanja še potekajo, gre za predloga proračunskih dokumentov in v koaliciji si želijo najti dodatna sredstva tudi za socialne transferje, je zatrdila podpredsednica vlade Fajon. “Upam, da bo v pogajanjih mogoče najti še kaj fleksibilnosti. Za zdaj pogajanja potekajo, želim si ostati optimistka,” je sklenila.

Po mnenju vodje poslancev Levice Mateja Tašnerja Vatovca pa je napoved trošarin, ki jo je danes podal Golob, “popolnoma v pristojnosti ministrstva za finance, tako da bi pričakovali, da bi minister za finance to storil veliko prej”. Sicer pa današnji odgovor predsednika vlade v Levici razumejo kot signal, da se je moč o ustreznih rešitvah še pogovarjati.

Ob odgovoru na Poslansko vprašanje Jakopoviču je bil zanimiv izraz na licu Urške Klakočar Zupančič, ki je bila predsedujoča na uvodnem delu seje, in iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da se Klakočarjeva ni strinjala popolnoma z odgovori šefa Svobode in prvega ministra države Roberta Goloba.

https://twitter.com/MihaVrbinc/status/1713941615411163573

Klakočarjeva je, čeprav v funkciji   predsednica državnega zbora in podpredsednica Svobode, izkoristila poslovniško možnost, da kot prva med enakimi tudi sama postavi poslansko vprašanje, ki ga objavljamo spodaj v integralu, vključno z odgovori ministrov Levice.

Mag. Urška Klakočar Zupančič bo postavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luki Mesecu, ter ministru za solidarno prihodnost, Simonu Maljevcu. Izvoli.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik. Spoštovana ministra.
V zadnjem letu smo se že večkrat sestali na temo sistemskih neskladij v povezavi z otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, pri katerih ni urejena pomoč tretje osebe. Ker menim, da gre za deljeno področje obeh ministrstev, zdaj naslavljam oba ministra.
V aprilu letos je na redni seji Državnega zbora poslanka gospa Andreja Živic izpostavila problematiko ureditve ustrezne pomoči tretje osebe otroku s posebnimi potrebami do 18. leta starosti. Poudarila je, da tega področja ne ureja niti en zakon, osebna asistenca pa da po veljavni zakonodaji pripada le osebam starim od 18 do 65 let.  Minister Mesec, v govoru ste takrat izpostavili, da se tudi na ministrstvu zavedate teže tega problema in zatrdili, da je to prednostna naloga ministrstva. Pojasnili ste, da boste rešitev poiskali v okviru zakonsko že vzpostavljene storitve na domu, ki jo opredeljuje Zakon o socialnem varstvu, saj naj bi bila ta rešitev izvedbeno najhitrejša. Dodali ste še, da bo sicer najprej potrebno določiti tudi javno mrežo izvajalcev, jo poenotiti ter nenazadnje izvesti še specializacijo za izvajalce teh storitev. Časovnico ste zastavili takole: v maju 2023 boste okvirne rešitve predstavili koalicijskim poslancem, do 1. januarja 2024 pa bo določena tudi izvedba. Predlagani pilotni projekt, s pomočjo katerega naj bi postopoma razvili omenjeno pomoč otrokom in mladostnikom do 18. leta ste ocenili kot prepočasnega, nezadostno finančno pokritega, kar hkrati dodali, da ne želite čakati na sistemsko rešitev še naslednji dve leti. A žal v noveli Zakona o socialnem varstvu, ki je nato sledila je bila tudi sprejeta 18. julija, predmetne zadeve ni zaslediti v okviru nekih novih zakonskih določb. Danes, spoštovana ministra, smo 16. oktobra in zato me v zvezi z navedenim zanima, ali se oziroma ali se boste držali napovedanih aktivnosti ter časovnice, ki ste jo predstavili na aprilski seji Državnega zbora? Ali se pripravlja rešitev, morda v okviru katerega drugega zakona? In v primeru, da ne, zakaj ne in kakšno sporočilo bomo posredovali tistim, ki to pomoč stežka pričakujejo in so obljubo od vas o tem tudi slišali? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Kdo želi najprej? Gospod Luka Mesec, izvolite, imate besedo.

LUKA MESEC (minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti): Ja, hvala lepa za vprašanje. Od aprila do danes se je spremenila ena bistvena stvar, o kateri smo danes že govorili. In sicer proračun ministrstva za delo se je zaradi varčevalnih ukrepov in poplav zmanjšal, zmanjšalo ga je ministrstvo za finance z novo limito, z 2,1 milijarde evrov na 1,8 milijarde evrov, to pomeni 300 milijonsko zmanjšanje. Kot ste verjetno lahko v zadnjih tednih javno razbrali, imamo velike probleme ne z vzpostavljanjem novih programov, ampak s financiranjem obstoječih programov in na vseh koncih se na nas ustvarja pritisk, naj porabo zmanjšamo, racionaliziramo, kakšno stvar odrežemo. In to je bistven razlog, zakaj te rešitve nimamo, ker zanjo enostavno ni denarja. Osebna asistenca, ki je recimo da temu primerljiva storitev stane 200 milijonov evrov na leto. Brez finančnih sredstev oziroma s takim drastičnim krčenjem finančnih sredstev, se na žalost takih programov izvajati ne da. Imamo pa, ne glede na vse povedano, z Ministrstvom za solidarno prihodnost odprto delovno skupino, sestaja se vsak dan, vsak teden. Prisotna sva tudi ministra, kjer delamo dve stvari. Dogovarjamo se o tem, kako bo postavljena mreža dolgotrajne oskrbe in kako bodo vanjo vpeti določeni socialno varstveni programi, vključno z osebno asistenco in konec koncev je vprašanje tudi storitve, ki jo vi navajate. Se pa kot rečeno ob 300 milijonskem krčenju proračuna, seveda časovnice tukaj raztegujejo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Besedo dajem še gospodu Maljevcu, izvolite.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Ja, hvala za besedo. Kot je povedal že minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se enkrat tedensko dobivamo na sestanku in skupaj iščemo rešitve, kako sistem, ki je bil do zdaj zelo razslojen in iskreno zelo različno obravnaval različne skupine, neenakopravno pripeljati na nek skupni imenovalec in v okviru tega ponuditi storitve, ki bodo naslavljale situacijo vseh, tudi teh, ne samo otrok, ampak dejansko tudi družin. problematiko njihovo dobro poznam, nekajkrat sem se z njimi tudi dobil in verjamem, da bomo v okviru te skupine v kratkem času našli ustrezno rešitev.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Želite besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora? Izvolite.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Kaj naj rečem drugega kot da  lahko razumem vajina odgovora? Seveda lahko razumem. Moje stališče pa je: ni prav, da se varčuje na otrocih. Naša prihodnost so otroci, zato ni prav, da se na njih varčuje. Kot sem rekla, lahko razumem in srčno upam, da lahko razumejo tudi tisti, ki čakajo na to ne mesece ampak leta, da lahko razumejo tisti, ki imajo te otroke, ki živijo z njimi in vedo, kaj to pomeni, in je njim vsak dan pomemben, vsak dan. Tako da bom rekla, da upam, da se bo našlo financiranje in da se bo to enkrat vzpostavilo in vam želim vse dobro in srečno pri pogovorih z družinami in tudi iskanju vira financiranja.
Hvala lepa.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.