Inflacija v Sloveniji septembra na letni ravni pospešila na 7,5 odstotka, na območju evra pa je padla na 4,3 odstotka

Inflacija je septembra na letni ravni glede na avgust pospešila za 1,3 odstotne točke na 7,5 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,2 odstotne točke na 0,3 odstotka. K letni inflaciji so največ prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, k mesečni pa višje cene električne energije, je danes objavil državni statistični urad.

Cene storitev so se ta mesec medletno v povprečju zvišale za 8,4 odstotka, cene blaga pa za 7,0 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,8 odstotka, poltrajno blago za 5,5 odstotka in trajno blago za 1,0 odstotka.

Na letno inflacijo so najbolj vplivale za 9,2 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač – skupaj so k inflaciji prispevale 1,6 odstotne točke. Električna energija se je zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov podražila za 26,5 odstotka in k rasti cen življenjskih potrebščin dodala 0,9 odstotne točke.

Za 7,8 odstotka višje cene v skupini rekreacija in kultura so prispevale 0,8 odstotne točke, za 10,7 odstotka dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo 0,6 odstotne točke, za 9,2 odstotka dražje podražitve v restavracijah in hotelih pa prav tako 0,6 odstotka.

Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažile za 18,6 odstotka nižje cene tekočih goriv. Cenejše kot pred letom dni, za 8,2 odstotka, je bilo tudi dizelsko gorivo, inflacijo je znižalo še za 0,2 odstotne točke.

K mesečni inflaciji je medtem največ, 0,4 odstotne točke, prispevala za 10 odstotkov dražja električna energija, za 0,3 odstotne točke so jo dvignile še za 5,5 odstotka višje cene oblačil in obutve, za 0,2 odstotne točke pa za 3,7 odstotka dražje gostinske storitve.

Višje cene naftnih derivatov so dodale 0,1 odstotne točke, saj so se tekoča goriva podražila za 5,0 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 1,6 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so dodale še višje cene sadja, ki so porasle za 4,9 odstotka, ter vse preostale podražitve v septembru.

Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,7 odstotne točke ublažili za 14,2 odstotka cenejši počitniški paketi, po 0,1 odstotne točke pa so jo znižale še za 5,4 odstotka nižje cene nastanitvenih storitev in za 2,6 odstotka nižje cene drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 7,1-odstotna (septembra lani 10,6-odstotna). Na mesečni ravni so se cene, merjene s tem indeksom, dvignile za 0,7 odstotka.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,1 odstotka, cene blaga pa za 6,5 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,4 odstotka, poltrajno blago pa za 5,7 odstotka. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,2 odstotka.

Območje evra je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra zabeležilo 4,3-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 5,2 odstotka. Stopnja inflacije v evrskem območju je tako dosegla najnižjo raven po oktobru 2021. Slovenija je bila medtem septembra precej nad povprečjem skupne valute.

Kot izhaja iz danes objavljenih statističnih podatkov, so se septembra medletno najbolj zvišale cene v skupini hrana, alkoholne pijače in tobačni izdelki, in sicer za 8,8 odstotka. Avgusta je bila rast cen te skupine 9,7-odstotna.

Sledile so cene storitev s 4,7-odstotno rastjo (avgusta 5,5 odstotka), cene neenergetskih industrijskih dobrin s 4,2-odstotno rastjo (avgusta 4,7 odstotka) in cene energije s 4,7-odstotnim padcem (avgusta je bil padec 3,3-odstoten).

Slovenska inflacija je bila septembra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 7,1-odstotna.

Višjo inflacijo sta med državami, za katere ima Eurostat podatke, septembra beležili le Slovaška z 8,9-odstotno in Hrvaška s 7,3-odstotno inflacijo.

Nemčija je septembra beležila 4,3-odstotno inflacijo, Francija 5,6-odstotno, Italija 5,7-odstotno, Avstrija pa 5,8-odstotno inflacijo.

Inflacija v 20 članicah območja evra je s 4,3 odstotka še vedno precej nad ciljanima dvema odstotkoma s strani Evropske centralne banke (ECB). Ta je z zviševanjem obrestnih mer v zadnjem letu sicer prispevala k padcu inflacije, ki se je lansko jesen povzela celo nad 10 odstotkov.

ECB za letos napoveduje 5,6-odstotno povprečno letno inflacijo, za prihodnje leto 3,2-odstotno, za leto 2025 pa 2,1-odstotno.