(V ŽIVO) Minister za finance Klemen Boštjančič o “prispevku bank za obnovo države”

Banke v Sloveniji so lani povečale svojo dobičkonosnost, ki se po navedbah ministrstva za finance še naprej povečuje. “Na podlagi analiz o stanju v sistemu predlagamo dodatno začasno obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka bilančne vsote za obdobje petih let,” so danes sporočili z ministrstva za finance.

“Odločitev ni bila sprejeta čez noč, ampak skozi intenziven dialog z bankami in vrsto analiz ministrstva, upoštevajoč podatke o poslovanju bank in podatkov, ki so bili na voljo s strani Banke Slovenije,” je v današnji izjavi za medije povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Banke povečujejo dobičkonosnost, razlogi pa so po njegovih navedbah predvsem v naraščajočih posojilnih obrestnih merah in ohranitvi nizkih depozitnih obrestnih mer ob hkratnem nadaljevanju nizkih neto oslabitev in rezervacij. Evropska centralna banka (ECB) je za september napovedala ponovno zvišanje obrestne mere, kar bo na kratek rok lahko še dodatno pozitivno vplivalo na dobičkonosnost bank, je dodal.

Predlog so na ministrstvu oblikovali tudi ob upoštevanju mnenja ECB in primera španske ureditve obdavčitve, da odločitev za obdavčitev bank zahteva predhodno analizo njenega vpliva na stabilnost finančnega sistema, so namero, ki jo je v ponedeljek zvečer razkril premier Robert Golob, pojasnili na ministrstvu.

Po opozorilu ECB o španskem primeru z dodatno obdavčitvijo zbrana sredstva po njihovih navedbah ne smejo biti namenjena pokrivanju primanjkljaja državnega proračuna, ampak morajo biti porabljena namensko. “Tako predlagamo, da bo dodatna obdavčitev bank vir sredstev v skladu za obnovo Slovenije, iz katerega se bodo zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje sanacije škode po poplavah,” so navedli na ministrstvu.

Zavedamo se, kako pomemben del finančnega sistema so banke in kakšno vlogo ima njihovo poslovanje za finančno stabilnost države, je poudaril minister in dodal, da so predlog oblikovali tudi po posvetovanju s slovenskim bančnim regulatorjem, Banko Slovenije, in da je “sprejemljiv tudi z vidika vpliva na bančni sektor in širše finančne stabilnosti”.

“Ta davek je napoved,” je dejal minister in dodal, da podrobnosti še niso dorečene. Te bodo skupaj z bankami dorekli v naslednjih tednih. Sedaj pa je že znano, da bodo v predlogu zakona o obnovi upoštevali različen položaj posameznih bank in vpliv na njihovo prihodnje poslovanje. “Če banke izjemno dobro stojijo letos, ni nujno, da bo tako tudi v prihodnje,” je pojasnil. V končno verzijo bodo tako vključili nekaj varovalk.

Ob tem je napovedal tudi zagotavljanje sorazmernosti ukrepa dodatne obdavčitve. “Prostovoljna vplačila bank v ta sklad se bodo odštevala od te obdavčitve bilančne vsote,” je povedal in spomnil, da je NLB napovedala, da bo v sklad prostovoljno vložila približno 0,1 odstotka bilančne vsote. “Upam, da ji bodo sledile druge banke, s takimi konkretnimi zneski pa tudi drugi gospodarski subjekti, predvsem tisti, ki zaradi specifičnih razlogov v teh časih dosegajo visoke dobičke,” je poudaril Boštjančič.

Napovedano začasno obdavčitev bank bodo po napovedih ministrstva uredili v zakonodajnem paketu, ki naj bi bil pripravljen v dobrem mesecu dni.

V napovedani zakon bodo sicer, tako Boštjančič, vključili tudi nekatere druge ukrepe, povezane z bančnim sektorjem. Posebej je omenil ugodne kredite, pri čemer bi lahko država sodelovala s “kakšnimi poroštvi, subvencioniranjem obrestne mere in podobno”.

Se je pa strinjal, da “banke ne morejo biti edine, ki bodo nosile svoj delež pri tej obnovi”. V tej luči se je dotaknil energetskega sektorja, kjer pa je “mogoče ekstra dobičke pobrati tudi na drugačen način”. “V tem kontekstu je seveda to tudi eden od virov, ne samo pri energetskih družbah, ampak tudi pri ostalih družbah, kjer ima država prevladujoč vpliv,” je pojasnil in dodal, da tovrstne možnosti že preučujejo.

“Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev, a si kot vlada želimo, da bi tudi ta sektor pomembno prispeval k obnovi Slovenije po nedavni naravni katastrofi,” so obrazložili na ministrstvu. Ob tem so pozdravili poteze bančnega sektorja, ki se je takoj po ujmi odzval z določenimi aktivnostmi in predlogi.

Skupna bilančna vsota bank je konec junija v Sloveniji znašala 51,3 milijarde evrov in je bila za 6,7 odstotka večja kot pred letom dni. Dodatna začasna obdavčitev bank bi ob teh podatkih znašala 102,6 milijona evrov.

V Združenju bank Slovenije (ZBS) danes napovedi vlade niso želeli komentirati. “Združenje bank Slovenije ponedeljkove napovedi premiera Goloba glede obdavčitve bilančnih vsot bank ne more komentirati, dokler ne bo znanega več,” so povedali v združenju.

V naslednjem paketu interventne zakonodaje se bo glede na izkazane potrebe po napovedih ministrstva lahko sledilo tudi določenim predlogom bank, na primer o zakonski ureditvi moratorijev z državnim poroštvom za ohranitev bonitete kreditojemalcev in ureditvi poroštva države za posebej ugodno dolgoročno financiranje obnove domov fizičnih oseb s fiksno obrestno mer pod ravnijo evropske medbančne obrestne mere.

Izjavo za medije ministra za finance Klemna Boštjančiča o prispevku bank za obnovo države prenašamo v živo na Topnews.si in Youtube kanalu TopTv.si  ob 16.uri.