Vlada na današnji seji potrjuje interventni zakon po poplavah – Kaj predlagajo banke po 48 urnem roku PV-ja, ki se izteka danes?

Predlagani ukrepi bodo usmerjeni v nujno obnovo poškodovane ali uničene javne infrastrukture, v poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega zakon vsebuje ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu in prebivalcem – tako neposredno gmotno prizadetim kot v smislu ohranitve delovnih mest, je navedel urad.

Med ukrepi bodo glede na napovedi nekaterih ministrov po seji vlade minuli četrtek vzpostavitev tehnične pisarne za izvedbo obnove, pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, izredna solidarnostna pomoč, brezplačna namestitev v državnih stanovanjih, moratorij na posojila, aktiviranje brezposelnih v okviru programa javnih del in hitro zaposlovanje tujih delavcev.

Po srečanju predsednikov parlamentarnih strank minuli teden se je omenjalo tudi solidarnostne delovne sobote, oblikovanje solidarnostnega sklada za obnovo in izdajo državnih obveznic ter subvencioniranje obresti posojil pri nakupu novih strojev in opreme.

Odprto pa med drugim ostaja vprašanje, kako in v kakšnem obsegu bodo k obnovi po poplavah prispevale banke. Premier Robert Golob je v torek po srečanju s predstavniki bančnega sektorja izrazil pričakovanje, da bodo banke svoje predloge ukrepov predstavile v 48 urah. Ta rok se tako izteka danes.

Banke za pomoč po ujmi med drugim predlagajo ugodna posojila za obnovo domov s poroštvom države, ugodnejša potrošniška posojila in zakonsko ureditev moratorijev. Nasprotujejo enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, so za enkraten prispevek celotnega gospodarstva, je za Delo povedala direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo.

Med ukrepi, o katerih so se pogovarjali z ministrstvom za finance in tudi Banko Slovenije, je morebitna enotna zakonska ureditev moratorija. Drugi ukrep bi bil ugodna dolgoročna posojila za obnovo domov po fiksni obrestni meri, npr. triodstotni za 10 let, in s poroštvom države, je za časnik Delo povedala direktorica Združenja bank Slovenije Zadravec Caprirolo.

Nasprotujejo morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, saj da so ti prehodne narave in se lahko do konca leta poslabšajo zaradi slabitev in odpisov posojil, tudi zaradi posledic poplav. Poleg tega bi lahko bilo zelo tvegano in problematično, če bi se glede obdavčitve izvajalo diferenciacijo med sektorji.

Eno od možnosti za solidarno financiranje pomoči vidijo tudi v enkratni, majhni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva in morebitnem enkratnem dodatnem odstotku dohodnine. “Takšen ukrep ne bi imel na nikogar pomembnega vpliva. Tisti, ki ima večji dobiček, da več, tisti, ki ga nima, pač ne bo prispeval,” je dejala.

Te morebitne solidarnostne dodatne obdavčitve bi se lahko stekale v poseben sklad, ki ga bo predvidoma ustanovila SID banka. Kot je dejala Zadravec Caprirolo, bi banke vanj lahko prispevale z donacijami in tudi ugodnim financiranjem v obliki kreditov, ne bi pa mogle biti soustanoviteljice sklada, tako zaradi poslovnih kot regulatornih okvirov poslovanja.

Z Banko Slovenije se dogovarjajo za rahljanje makrobonitetnih omejitev za najbolj prizadete v ujmi. Ukrep bi bil namenjen fizičnim osebam, ki bi lahko najemale potrošniške kredite po ugodnejših pogojih od tržnih, in to za obdobje nad sedem let, kar je sicer omejitev. “Zdaj so, recimo, ljudje izgubili avtomobile, morajo v celoti nadomestiti kuhinje in drugo notranjo opremo v svojih domovih. Vse to je drago in če morajo naenkrat v nakupe, je za take primere smiselna sprememba omejitev,” je menila vodja združenja bank.