Potrošniki v EU pesimistični, gospodinjstva zmanjšala porabo – Za Slovenijo Eurostat ni imel podatkov.

Potrošnja gospodinjstev na prebivalca se je v prvem četrtletju v državah z evrom zmanjšala za 0,1 odstotka v primerjavi s četrtletjem prej, ko je bil padec 1,6-odstoten. Istočasno se je dohodek gospodinjstev na prebivalca v območju evra povečal za 0,1 odstotka, potem ko je četrtletje prej upadel za 0,5 odstotka, je sporočil Eurostat.

V celotni EU se je realni dohodek gospodinjstev na prebivalca v prvem četrtletju povečal za 0,2 odstotka, potem ko se je v zadnjem četrtletju lani zmanjšal za 1,4 odstotka. Hkrati se je dohodek gospodinjstev na prebivalca povečal za 0,5 odstotka, potem ko je v zadnjem četrtletju lani upadel za 0,4 odstotka.

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil nominalno in sezonsko prilagojeno v območju evra višji za dva odstotka in v EU za 2,7 odstotka. Stopnja varčevanja gospodinjstev se je v območju z evrom povečala za 0,2 odstotka in v EU za 0,6 odstotka.

Med državami članicami, za katere so bili na voljo podatki, se je stopnja varčevanja povečala v devetih in zmanjšala v šestih. Največjo rast so imele Madžarska (+9,4 odstotne točke), Danska (+3,3 odstotne točke) in Belgija (+3,1 odstotne točke). Največji padec so imele Portugalska (-1,2 odstotka), Češka (-0,6 odstotka) in Francija (-0,5 odstotka).

Stopnja investicij gospodinjstev je bila v območju evra nižja za 0,3 odstotne točke, v EU pa za 0,1 odstotne točke. Za Slovenijo Eurostat ni imel podatkov.

Svet Evropske centralne banke (ECB) pa je danes devetič zapored zvišal obrestne mere za območje evra. Tretjič v nizu je dvig znašal 0,25 odstotne točke. S tem je osrednji organ evrske denarne politike nadaljeval rekordni niz zaostrovanja denarne politike, ki se je začel julija lani.

“Inflacija še naprej upada, a se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka,” je bilo strnjeno osnovno sporočilo sveta ECB ob današnji odločitvi.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo tako po novem pri 4,25 odstotka, torej najvišje od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot desetletje dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike.

Depozitna obrestna mera, ki je bila pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju in jo trgi posebej budno spremljajo, pa bo pri 3,75 odstotka, kar je celo največ po letu 2000. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila bo medtem pri 4,50 odstotka.

Svet ECB je poleg tega sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve bank določi na ravni nič odstotkov. Ta odločitev naj bi zagotovila, da se odločitve glede obrestnih mer v polni meri prenašajo na denarne trge, ter izboljšala učinkovitost zaostrovanja denarne politike, saj zmanjšuje skupni znesek obresti, ki morajo biti izplačane od rezerv.

Gibanja od zadnje seje po navedbah sveta ECB potrjujejo pričakovanje, da se bo inflacija v preostanku leta nadalje zniževala, kljub temu pa bo dalj časa ostala nad ciljno srednjeročno ravnjo dveh odstotkov. “Medtem ko nekateri kazalniki kažejo znake popuščanja, ostaja osnovna inflacija v celoti gledano visoka,” pravijo v Frankfurtu.

Svet ECB napoveduje, da bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo glavne obrestne mere določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo treba, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov.

O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo svet še naprej odločal na podlagi podatkov in pri sklepih izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost prenosa denarne politike v finančni sistem in gospodarstvo.

Med analitiki so sicer vse pogostejše napovedi, da bi svet ECB na naslednjem zasedanju septembra lahko še desetič zvišal obrestne mere, potem pa bi jih vsaj za pol leta pustil pri miru. Velja namreč ocena, da sprejeti sklepi denarne politike delujejo z zamikom, vsaj polletnim, tako da se dejansko trenutno kaže še učinek obrestih dvigov s konca 2022 in z začetka tega leta.