Pred parlamentarne preiskovalce prve priče, med drugim tudi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji šef policije Boštjan Lindav

Poslanci bodo v  tednupred parlamentarnimi počitnicami  z odreditvijo parlamentarne preiskave o kanalu C0 sklenili redno plenarno zasedanje. Preiskovalna komisija o sumih nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov medtem pričakuje prve priče, med drugim nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega šefa policije Boštjana Lindava.

DZ bo v torek sklenil redno plenarno zasedanje. Na dnevnem redu seje bo akt o odreditvi parlamentarne preiskave o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 v Ljubljani. Zanjo so se zavzeli poslanci SDS, saj po njihovem mnenju projekt gradnje kanala ogroža pitno vodo za več kot 300.000 ljudi. Podpise pod zahtevo za odreditev preiskovalne komisije pa so prispevali tudi poslanci NSi.

Komisija bo po predlogu SDS med drugim ugotavljala, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij, da se gradnja kanala C0 nadaljuje brez presoje vplivov na okolje in pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja ter brez gradbenih dovoljenj za vse parcele, na katerih se gradi. Ugotavljala bo tudi njihovo morebitno odgovornost, da se domnevno nezakonito gradi na zasebnih zemljiščih, s čimer se nezakonito posega v pravico do zasebne lastnine.

Prva tako v SDS predlagajo, naj komisija ugotavlja morebitno odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi neupoštevanja mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki izpostavlja neustreznost trase kanalizacije, možnost onesnaženja vodonosnika in s tem ogrožanje oskrbe vseh prebivalcev Mestne občine Ljubljana ter možnost razširitve bolezni zaradi pomanjkanja vode, kar predstavlja nevarnost za zdravje in življenje ljudi ter za zdravo življenjsko okolje.

Pred preiskovalno komisijo o sumih nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov prve priče

Preiskovalna komisija, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov pa bo medtem v petek zaslišala prve priče. Na prvo zaslišanje sta med drugim vabljena nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki je po zaostritvi odnosov s premierjem Robertom Golobom in očitkih, da si ne more postaviti svoje ekipe, s te funkcije odstopila, in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.

Na petkovem seznamu prič so še namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle, ki je to funkcijo opravljal že v času, ko je policijo vodil Lindav, državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je po odstopu Bobnar nekaj mesecev začasno vodila notranje ministrstvo.

Preiskovalna komisija DZ, ki jo vodi poslanec Svobode Miha Lamut, sicer ugotavljala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja.

Namen parlamentarne preiskave, ki jo je DZ odredil februarja, bo med drugim ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in sedanje Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije. Ugotoviti želijo tudi, ali Nacionalni preiskovalni urad deluje avtonomno in ali domnevno politično kadrovanje poteka z namenom podreditve slovenske policije interesom in volji članov vlade.

Na zahtevo SDS se bodo poslanci v četrtek sestali na izredni seji DZ, na kateri bodo obravnavali predlog sprememb zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. V SDS s spremembo interventnega zakona predlagajo podaljšanje ukrepa proračunskega sofinanciranja in zagotovitev dodatnih sredstev za sofinanciranje stroškov storitev izvajalcem na področju socialnega varstva do konca leta 2023.

Z omenjenim zakonom je namreč država domovom za starejše iz proračuna subvencionirala del stroškov, dvig oskrbnin pa omejila na največ 4,5 odstotka. A so se ukrepi iz interventnega zakona iztekli konec junija.

Poslanci sicer o predlaganih spremembah ne bodo glasovali, saj je te zavrnil že matični odbor DZ za delo. Ministrstvo za solidarno prihodnost je medtem pripravilo svoj predlog novega interventnega zakona, ki bi prav tako prinesel podaljšanje sofinanciranja stroškov domov za starejše in ga v minulem mesecu poslali v medresorsko usklajevanje. Kot so sporočili, je predlog zakona usklajen s predstavniki strokovne javnosti in civilne družbe, čaka pa ga še končna uskladitev z ministrstvom za finance.