Hrvaška ne priznava arbitražnega sporazuma in noče Frontexa – Pahor in in Kosorjeva pa o usklajenosti oblek in kravate

Mitologija in politična realnost sta si  v real politiki pogosto v neskladju.  Slovenci smo se pogosto posmehovali Srbom , ki slavijo obletnice  bitke na Kosovem polju. Bitka na Kosovem polju, znana tudi kot vidovdanska bitka, je 28. junija 1389 potekala med Srbi, ki jih je vodil knez Lazar, in Turki, ki jim je poveljeval sultan Murat I. Posledice bitke, kjer so Turki premagali Srbe, so bile za Srbijo pogubne, saj je postala turški vazal in izgubila neodvisnost.

A pustimo zgodovino ob strani, čeprav smo pravzaprav podobni Srbom, saj slavimo svoje poraze kot velike zmage. Na hrvaški strani mostu na mejnem prehodu Metlika (Jurovski Brod) sta se namreč včeraj ob desetletnici vstopa Hrvaške v EU danes srečala nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor in nekdanji predsednik republike ter premier Borut Pahor. Ta je poudaril, da je Slovenija z deblokado hrvaškega vstopa v EU “izbrala pot prijateljstva”.

Ob tem seveda nista preveč poudarjala grenke izkušnje, da po desetih letih in šest let od odločitve arbitražni sporazum, ki je Hrvaški omogočil vstop ve EU še vedno ne velja, saj Hrvaška odločitve arbitražnega sodišča v Haagu ne priznava.

Ob obletnici, ko se je nekdanji predsednik republike ter premier Borut Pahor srečal z nekdanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor  je poudaril, da je o vstopu Hrvaške v EU pravzaprav odločil “slovenski narod”. Pahor je  tako svojo zgodovinsko odgovornost in odgovornost slovenske politike tako preložil na ljudstvo, namesto, da bi odgovornost za odločitev sprejela politična elita, ki je predlagala referendum o arbitražnem sporazumu.

V arbitražnem sporazumu sta se namreč Kosorjeva in Pahor dogovorila, da odprto mejno vprašanje preneseta pred arbitražno sodišče. Slovenija je po sklenitvi sporazuma odpravila blokado pogajanj Hrvaške z EU in kasneje tudi ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z Unijo. Hrvaška je seveda sporazum izigrala, pod pretvezo, da je odločitev arbitražnega sodišča kontaminirana z prisluškovalno afero.

Zoran Milanović nekdanji predsednik vlade Hrvaški premier in sedaj predsednik države je takrat  po posvetu s parlamentarnimi strankami odločil, da Hrvaška odstopa od arbitraže, ker je postopek “kontaminiran”, kar je kasneje potrdil tudi hrvaški parlament. Slovenija je pa je izgubila edino karto, ki jo je imela in sicer, da bi nerešena mejna vprašanja rešila pred vstopom Hrvaške v EU.

Zgodba se sedaj ponavlja s vstopom Hrvaške v  Schengen.  Zgodovina je zopet bila mila do Slovenije in slovenske politike in ji ponudila še eno priložnost , kar je sicer redko, saj je v politiki tako kot v življenju, priložnost zamujena ne vrne se nobena. Namesto, da bi slovenska politik pred ratifikacijo sporazuma zahtevala potrditev arbitražnega sporazuma, je slovenska politika leva in desna kar tekmovala v stilu, “kje lahko podpišemo”, da podpiramo Hrvaško pri vstopu v Schengen.

Hrvaška je tako  na novega leta dan kot 27. država vstopila v schengensko območje in se poslovila od nadzora oseb na mejah s Slovenijo, Madžarsko in Italijo. Nadzor so odpravili na kopenskih in morskih mejnih prehodih, na letališčih pa so  ga  za polete v druge članice schengenskega območja in za prihode  ukinili 26. marca. Slovenci in slovenska politika  je imeli v mislih predvsem dopuste in neoviran  dostop do svojih vikendic na Hrvaškem in kot bil rekel nekdanji zunanji minister Erjavec “boli njih džoko” za državne interese.

Čeprav je bilo vnaprej jasno, da Hrvaška ne bo sposobna nadzorovati svoje meje z BiH so vsi zamižali na obe očesi.  Ob tako vazalnem odnosu slovenske politične elite do Hrvaške zato niti ne preseneča, da je hrvaški premier Plenković te dni grobo zavrnil Roberta Goloba, da bi meje Hrvaške pomagale varovati  enote Fronetxa.

Hrvaška pri varovanju lastnih meja ne potrebuje pomoči Frontexa, je  ob robu vrha EU v Bruslju povedal hrvaški premier Andrej Plenković. S tem se je predsednik hrvaške vlade odzval na želje premierja Roberta Goloba, da bi na mejo med Hrvaško in Bosno in Hercegovino napotili enote evropske agencije za mejno in obalno stražo.

Golob je idejo, ki jo Hrvaška že od prej vztrajno zavrača, pojasnil s tem, da bi z napotitvijo Frontexa pomagali ne samo Sloveniji kot tranzitni državi, pač pa tudi Italiji kot ciljni destinaciji in tudi Hrvaški, “ki je v resnici samo tranzitna država”.

Hrvaški premier Plenković je danes v pogovoru z novinarji poudaril, da ima Hrvaška 6500 lastnih policistov, ki varujejo zunanje meje Hrvaške in schengenskega prostora, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Kot je povedal, se je hrvaški notranji minister Davor Božinović sicer dogovoril o prihodu šestih svetovalcev Frontexa, ki bodo Hrvaški pomagali pri ustavljanju nezakonitih migracij, “a ne na način, da bi postavili policiste iz drugih držav članic na svoje meje,” je pojasnil Plenković.

Premier Golob se je namreč v Bruslju v razpravi o zunanjem vidiku migracij, ki med drugim vključuje sodelovanje s tretjimi državami in upravljanje zunanjih meja, zavzel za pospešitev sklepanja sporazumov z državami Zahodnega Balkana za napotitev enot Frontexa na njihove meje. Po njegovem mnenju bi moral Frontex migracijske tokove nadzorovati po celotni zahodnobalkanski poti.

Slovenska policija je v prvih petih mesecih letos obravnavala 15.456 nezakonitih prehodov državne meje, kar je trikrat več kot v enakem obdobju lani. Dve tretjini vseh nedovoljenih prehodov meje v tem obdobju so zabeležil na območju novomeške policijske uprave, petino pa na območju koprske uprave.

Sicer pa zakaj bi hrvaška politika jemala resno slovenske predloge, če  je tako z lahkoto dobila dobila vstop v EU in Schengen, medtem ko je z lahkoto izigrala arbitražni sporazum, slovenska politika pa je ji je ob tem še  ploskala.