Porušitev jezu ogroža bojne načrte Ukrajine, pravi nekdanji ukrajinski obrambni minister Andrij Zagorodnjuk – TOPNEWS.si

Porušitev jezu ogroža bojne načrte Ukrajine, pravi nekdanji ukrajinski obrambni minister Andrij Zagorodnjuk

7. junija 2023
Porušitev jezu ogroža bojne načrte Ukrajine, pravi nekdanji ukrajinski obrambni minister Andrij Zagorodnjuk

Uničenje jezu Nova Kakhovka bo resno motilo ukrajinsko vojaško ofenzivo, pravi nekdanji ukrajinski obrambni minister Andrij Zagorodnjuk. V delu regije Herson na jugu Ukrajine, ki ga je zasedla Rusija, je bil  v noči iz ponedeljka na torek  delno uničen jez hidroelektrarne na reki Dneper v kraju Nova Kahovka v bližini frontne črte. Kijev in Moskva se medsebojno obtožujeta za incident, zaradi katerega je poplavilo več kot 20 krajev. EU je poudarila, da bo morala Rusija za napad na jez odgovarjati.

Po navedbah Ukrajine so jez razstrelile ruske sile. Na bregu Dnepra, ki je pod nadzorom ukrajinskih sil, so začeli z evakuacijo ljudi, ki naj bi jih premestili v različna mesta po državi. Po zadnjih podatkih so morali z območij v bližini jezu na tej strani Dnepra evakuirati okoli 17.000 ljudi. Hidroelektrarna Kahovka naj bi bila uničena.

https://twitter.com/maksymeristavi/status/1666045769185460224

Ruska stran je nasprotno zatrdila, da so poškodbe na jezu posledica ukrajinskega obstreljevanja. Po zadnjih podatkih je na bregu Dnepra, ki je pod nadzorom ruskih sil, ogroženih okoli 25.000 ljudi. O razmerah na tej strani reke sicer ni na voljo veliko informacij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi incidenta sklical sejo sveta za nacionalno varnost. Po njej je opozoril, da bi lahko zaradi poškodb na jezu poplavilo okoli 80 krajev, in obljubil, da bodo oblasti storile vse, da bi rešile ljudi. Varnostni svet ZN je pozval, naj na današnji izredni seji razpravlja o tem, in ga zaprosil za besedo na njej.

Medtem je vodja njegovega kabineta Andrij Jermak dejal, da je napad še en vojni zločin ruskih teroristov. Da gre za ruski vojni zločin, je ocenil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Ta je ob tem poudaril, da je Rusija z uničenjem jezu povzročila verjetno največjo tehnološko katastrofo v Evropi v zadnjih desetletjih. Dogodek je za “še eno posledico ruske invazije” označil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

3,2 kilometra in 30 metrov dolg jez so na Dnepru zgradili leta 1956 v sklopu hidroelektrarne. Iz tamkajšnjega akumulacijskega jezera z 18 kubičnimi kilometri vode z vodo oskrbujejo polotok Krim in nuklearko v Zaporožju. Ukrajinski jedrski operater Energoatom je po incidentu sporočil, da bi ta lahko negativno vplival na nuklearko, da pa so razmere trenutno pod nadzorom. Pojasnil je, da vodo iz akumulacijskega jezera v nuklearki potrebujejo za turbinske kondenzatorje in varnostne sisteme, da pa je bil hladilni bazen elektrarne ob 8. uri poln.

Da poškodbe na jezu za zdaj ne ogrožajo nuklearke v Zaporožju, sicer največje v Evropi, sta pozneje potrdili tako ukrajinska kot ruska stran. Neposredno tveganje je izključila tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in zatrdila, da njeni strokovnjaki v nuklearki pozorno spremljajo razmere.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je opozoril, da je imela Rusija očiten motiv za napad, saj bi posledice po njegovi oceni lahko ustvarile nepremostljive ovire za pričakovano ukrajinsko protiofenzivo. Dejal je tudi, da gre za poskus zavlačevanja konca vojne in nameren zločin.

V Moskvi so medtem vztrajali, da je za eksplozijo, ki je poškodovala jez in povzročila izlivanje vode iz akumulacijskega jezera, kriv Kijev, ki naj bi izvedel namerno sabotažo. Ruski preiskovalni odbor, pristojen za preiskave resnih kaznivih dejanj, je ob tem sprožil preiskavo dogodka.

Po besedah ukrajinskega generalnega tožilca Andrija Kostina pa so v Kijevu v luči dogodka sprožili preiskavo vojnih zločinov in preiskavo morebitnega ekocida. Ekipe na terenu naj bi zbirale informacije, ki jih bodo nato posredovali Mednarodnemu kazenskemu sodišču.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je napad obsodil in ga označil za vojni zločin. Zagotovil je, da bodo Rusija in njeni zastopniki za napad odgovarjali ter da bo to vprašanje naslovil na junijskem zasedanju Evropskega sveta. Izrazil je tudi solidarnost z vsemi družinami, ki jih je ta katastrofa prizadela.

Iz Bruslja so zatem sporočili še, da pozorno spremljajo razmere in da so Ukrajini pripravljeni pomagati. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell sta sporočila, da poplave ogrožajo več sto tisoč ljudi v okoli 80 krajih, kar po njuni oceni dodatno poslabšuje že tako obupne razmere na teh območjih.

Uničenje jezu je kot nezaslišano obsodil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. To po njegovem kaže na brutalnost ruske agresije proti Ukrajini. Za nemškega kanclerja Olafa Scholza pa je današnji napad predstavljal “novo razsežnost” v ruski agresiji proti Ukrajini, a se tudi “ujema z načinom, kako [ruski predsednik Vladimir] Putin vodi to vojno”.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.