Bančni sistem je sposoben financirati za okoli 10 milijard evrov investicij v zeleni prehod

Bančni sistem je brez posebnih dodatnih naporov sposoben financirati za okoli 10 milijard evrov investicij v zeleni prehod in na druga razvojna področja, je v razpravi na Bančni konferenci ocenil viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc. V bankah in gospodarstvu opozarjajo na prepočasno dinamiko projektov, razne blokade in neodločnost politike.

Potrebne so znatne naložbe, da bi dosegli ambicije evropskega zelenega dogovora. Zasebni sektor bo imel ključno vlogo pri financiranju zelenega prehoda. To zahteva usklajene strategije, inovativne regulativne okvire in pametne instrumente.
Pri financiranju prehoda bodo ključnega pomena tudi nacionalne vlade, saj bodo poslale ustrezne cenovne signale in preusmerile javnofinančne odhodke v trajnostne politike.

Prav tako morajo z zelenimi javnimi naročili spodbujati povpraševanje po bolj trajnostnem blagu in storitvah ter zmanjšati ogljični odtis javnih storitev.

Po Dolenčevih besedah vsaj kratkoročno razmere v finančnem sistemu in gospodarstvu dovoljujejo optimizem. Obstajajo pa kljub temu tveganja, znana in neznana.

Zaostrovanje denarne politike bi tako lahko vplivalo na kakovost kreditnega portfelja, skupaj z dvigovanja obrestnih mer na depozite bi to lahko v bankah, ki trenutno poslujejo zgodovinsko dobro, spet povečalo dohodkovna tveganja, je član sveta Banke Slovenije povedal na okrogli mizi na današnjem srečanju bančnikov.

“A vseeno so razmere bistveno boljše kot pred leti, ko je bila negotovost izredno velika,” je ugotavljal. Morali pa bi se v Sloveniji, kjer se pogosto pri investicijah preveč zanašamo na državo, po njegovem mnenju odločiti za pot zasebnih investicij v prave projekte.

“Banke so trenutno izjemno finančno potentne,” je zatrdil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Denar tako po njegovih besedah ni problem, tudi finančnega premoženja je v Sloveniji dovolj, da bi ga lahko usmerili v investicije.

A ker se ne premaknemo dovolj hitro in ne znamo sprejemati odločitev, projektov po Brodnjakovih opozorilih ni dovolj ali pa ti niso tako daleč, da bi jih lahko banke financirale.

Država in tudi deli civilne družbe se bodo morali preprosto odločiti, ali bodo dovoljevali velike energetske in druge infrastrukturne investicije. “Ni energetskega prehoda brez energetskih projektov (…) Ne more neka obskurna skupina ljudi blokirati razvoja,” je grmel prvi mož NLB.

Glede drugega bloka krške nuklearke je vlado pozval, naj jasno pove, ali je za nadaljevanje rabe jedrske energije. Če ni, pa naj pove, kaj bomo v Sloveniji izdelovali in kako bomo potem živeli. “Če se želimo pogovarjati o razvoju družbe, je treba sprejeti zahtevne odločitve,” je bil jasen.

Tudi prvi mož Nove KBM John Denhof meni, da se v Sloveniji ne premikamo dovolj hitro, postopki trajajo predolgo, kar vpliva na povpraševanje po posojilih za velike projekte in na dinamiko zelenega prehoda.

Banke so v svoje strategije vključile trajnostne cilje, a prehod moramo pospešiti, je zatrdil. Niti ob uresničitvi vseh danes načrtovanih naložb podnebnih ciljev ne bomo dosegli, je dodal.

“Moramo dvigniti zavedanje gospodarstva in prebivalstva,” je prepričan. Zato banke po njegovih besedah igrajo tudi izobraževalno vlogo. Je pa Denhof prepričan, da ima Slovenija vse potenciale, da na trenutne izzive odgovori in si zagotovi nadaljnji razvoj.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je sicer optimistična in zaupa v sposobnost podjetij, da naredijo prave korake. Manj ima zaupanja v politiko. Tako apelira na odločevalce, naj pustijo, da razvoj narekuje stroka, ne vsakokratne politične kalkulacije.

Na zbornici so ugotovili, da imajo podjetja veliko pripravljenih investicij v zeleni prehod, še več je načrtov in želja, a izzivov na poti do njih je veliko. Omenila je počasne postopke pri pridobivanju raznih dovoljenj, zaradi katerih je absorbcijska sposobnost gospodarstva manjša.

Znova je tudi opozorila na trenutne težave industrije, predvsem energetsko intenzivne. Industrija materialov, kjer je Slovenija močna in ki je pomembna za zeleni in tehnološki prehod, je še posebej pod udarom.

Industrija potrebuje stabilne energetske vire, zato je znova izrazila poziv gospodarstva k odločitvi za drugi blok krške nuklearke. “Najprej potrebujemo odgovor, kako in s katerimi viri bomo zeleni in industrijski prehod izpeljali, v nadaljevanju nam kompetentnih ljudi ne manjka,” je navedla.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež se je strinjal, da je napočil čas, ko se bo treba lotiti sprejemanja odločitev, saj je “status quo z vsako minuto bolj nesprejemljiv”.

Frangež je namreč prepričan, da smo v obdobju najglobljih gospodarskih sprememb v zgodovini, ki jih poganja več sočasnih kriz in geostrateških premikov.

Slovenija mora vse te spremembe po njegovem prepričanju videti kot velikansko priložnost, tudi za prehod gospodarstva od dobaviteljev v smeri končnih izdelkov z lastnimi blagovnimi znamkami.

Pri tem bo gospodarstvo, tako Frangež, potrebovalo močnega partnerja tudi v državi. Ocenjuje namreč, da prehoda ne bo mogoče izpeljati brez njene aktivne spodbujevalne vloge.

Država pa ima po besedah Aleša Delakorde iz fiskalnega sveta jasne omejitve. Opozoril je na nekatera tveganja.

Omenil je pričakovano nadaljnje padanje javnofinančnih prihodkov v deležu od BDP ter to, da so številni začasni ukrepi iz časov covidne in draginjske krize že postali stalni, kar povečuje kratkoročno in dolgoročno tveganje za javne finance.

Država je bila pri naslavljanju šokov v zadnjih letih razmeroma radodarna, je ugotavljal Delakorda. Vse to je pripeljalo do tega, da je fiskalna politika v času visoke inflacije ostala ekspanzivna, medtem ko se denarna politika zaostruje.

“Fiskalna politika lahko z ukrepi za omejevanje učinkov inflacije dejansko sama sebi koplje luknjo,” meni Delakorda. Inflacijo namreč lahko s tem dodatno krepi in podaljšuje.