V Inštitutu 8. marec “z veliko zaskrbljenostjo spremljali tiskovno konferenco Aleksandra Vučića” & ostali odzivi slovenske politike
Predsednik vlade Robert Golob je množično streljanje v bližini srbskega Mladenovca danes označil za obsojanja vredno, nepojmljivo in globoko pretresljivo. “Po tragičnih dogodkih, ki so prizadeli našo prijateljsko državo in širšo regijo, so naše misli s srbskim prebivalstvom,” je še zapisal na družbenem omrežju Twitter. Ob tem je premier v sporočilu, namenjenem tudi srbski kolegici Ani Brnabić, še izrazil sožalje svojcem in prijateljem preminulih ter čimprejšnje okrevanje ranjenim.
Vsakršne zlorabe tragičnih dogodkov za spodbujanje sovraštva, strahu so zavržno ravnanje.
Svojcem ubitih, najbližjim, vsem državljankam in državljanom Srbije izrekam globoko sožalje. Niste sami. 🖤 2/2
— Tanja Fajon (@tfajon) May 5, 2023
DS @markostucin se je ob tragičnih dogodkih v Srbiji vpisal v žalno knjigo na veleposlaništvu @SRBinSlovenia Ljubljani: "V teh težkih dneh smo Slovenci v mislih z vami. Prizadetim želimo čimprejšnje okrevanje in moč, da prebrodijo to grozljivo izkušnjo." 🇸🇮 🤝 🇷🇸 pic.twitter.com/SUxynifSDT
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) May 5, 2023
V inštitutu 8. marec pa so se odzvali predvsem na tiskovno konferenco srbskega predsednika Aleksandra Vučića. “V Inštitutu 8. marec z veliko zaskrbljenostjo spremljamo tiskovne konference predsednika vlade Aleksandra Vučića .Tiskovne konference, kjer se govori o veličini nacije in obenem pozablja na nasilje, ki ga je v preteklosti ta isti nacionalizem povzročil.
Tiskovne konference, ki pozabljajo na poglabljanje neenakosti v družbi. Na katerih se izraža želja po ponovni uvedbi smrtne kazni in po policijskem nadzoru šolarjev. Ki pozabljajo na mačistično, patriarhalno družbo in na 14 femicidov (!) ki so se v Srbiji zgodili v zgolj 4 mesecih tega leta. Ki ne omenjajo, da je Srbija na tretjem mestu po količini doma hranjenega orožja na svetu.Ki pozablja na spolno nadlegovanje in nasilje,” so med drugim zapisali v Inštitutu 8. marec.
Poglabljanje avtoritarizma ne bo rešilo problema nasilja.
V Inštitutu 8. marec z veliko zaskrbljenostjo spremljamo tiskovne konference predsednika vlade Aleksandra Vučića. (1/11)— Inštitut 8. marec (@8Marec) May 5, 2023
Ki pozablja, da je predsednik parlamenta sam pred nedavnim kazal skrajno nazorne slike zmasakriranih trupel, žrtev kriminalne skupine, ne da bi pri tem upošteval dostojanstvo umrlih. Ki pozabljajo na resničnostne šove, ki legitimirajo nasilje. Na medije, ki objavljajo intervjuje z obsojenimi posiljevalci. Tiskovne konference, ki pozabljajo na resnične razloge za širjenje nasilje.V Inštitutu 8. marec smo prepričani, da je odgovor na nasilje socialna država, krepljenje mehanizmov pomoči in solidarna, nesovražna skupnost. Tiskovne konference predsednika srbske vlade tega ne počno.
Medtem ko predsednik srbske vlade oba morilca imenuje za monstruma, z izbiro besed, ki oba storilca dehumanizira, družbo pa odvezuje odgovornosti, se spomnimo na besede bivše premierke Nove Zelandije Jacinde Ardern, … ki se je ob grozovitem terorističnem napadu leta 2019 v svojih odzivih osredotočala na pomoč žrtvam in potrebne spremembe v družbi.
Takrat je o storilcu dejala zgolj naslednje: »Od svojega terorističnega dejanja je zahteval veliko stvari, a ena je bila razvpitost. In zato me nikoli ne boste slišali omenjati njegovega imena. On je terorist. On je kriminalec. On je ekstremist.
Toda ko bom spregovorila, bo brez imena. In tudi vas rotim: izgovorite imena tistih, ki so izgubili življenja, namesto imena človeka, ki jih je vzel. Morda si je želel razvpitosti, a mi na Novi Zelandiji mu ne bomo dali ničesar. Niti njegovega imena, ” so na Twitterju zapisali v Inštitutu 8. marec in k temu dodali še posebno sporočilo za javnost:
Zadnja dva dni se veliko pogovarjamo z našimi prijatelji in zavezniki iz Srbije. Žalostni so in strti. Obenem pa pojasnjujejo: “Tragedija je ogromna. Vsem nam je zelo težko. Smo pa tukaj. Nismo neposredne žrtve te tragedije. Naši bližnji so še vedno tu. Z nami. Ne smemo biti samo nemi opazovalci groze, ki se je zgodila. Pomembno je, da reagiramo. Gradimo drugačno družbo. Nekaj naredimo. To naj bo tudi vaše vodilo. Ne opazujte samo, kaj se nam dogaja. Gradite drugačen svet. Svet solidarnosti in skupnosti.”
Njihovo opozorilo razumemo. Nasilje je v različnih oblikah prisotno tudi pri nas. Na ulicah. Med sošolci in sošolkami.
Na protestih, namenjenih promocijam pravnomočno obsojenih zločincev.
Javni sistem vzgoje in izobraževanja se že danes srečuje s številnimi težavami, ki vplivajo na celotno družbo, od sovražnega govora do medvrstniškega in psihičnega in fizičnega nasilja. Pomembno je, da se ustavimo in razmislimo, kaj lahko za prijaznejši svet naredimo že danes.
Sistem potrebuje povečanje kadra v šolskih svetovalnih službah.Nujno je povečati sistemizacijo delovnih mest svetovalnega delavca v vrtcih, šolah in preostalih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in ustrezno prilagodi normative.
Ravnatelji in ravnateljice ter učitelji in učiteljice potrebujejo pomoč. Potrebujemo sistem z enotno točko, kjer bodo javni vzgojno-izobraževalni zavodi dobili ustrezne strokovne informacije in pomoč glede posameznih primerov sovražnega govora, psihičnega in fizičnega nasilja, medvrstniškega nasilja ter drugih vzgojnih problematik, ki zahtevajo specifična strokovna znanja.
Šolskim svetovalnim službam morajo tu zagotoviti tudi pomoč pri iskanju odgovorov na vzgojna vprašanja in strokovne dileme, pri čemer morajo odgovori upoštevati konkretne vzgojne okoliščine. Skupnost in solidarnost je potrebno graditi sistematično.
S pomočjo oseb zaupanja. S pomočjo vseh, ki si želimo pravičnejšega sveta. Ne bodimo samo nemi opazovalci tragedij. Že danes je priložnost, da naredimo korak v smeri pravičnejšega sveta.Upanje je tek na dolge proge.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v nagovoru udeležencem Šole družinskega prava in konference sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice 2023 dejala, da smo dolžni komunicirati spoštljivo, saj se neprimeren govor dostikrat sprevrže v fizično nasilje. Človeška dolžnost je, da poskušamo pomagati vsakemu otroku v stiski, je dodala.
Klakočar Zupančič je v današnjem nagovoru povedala, da bi otroci morali biti najbolj zaščiteni, vendar pa so prevečkrat žrtve sporov starejših, nemoralnih in kaznivih dejanj. Kljub deklaracijam in konvencijam, ki ščitijo otrokove pravice, ter sistemu zaščite otrok, še vedno ugotavljajo nepravilnosti ali neučinkovitosti na lokalni in državni ravni, ki se naslavljajo in odpravljajo prepočasi.
“Nesprejemljivo je, da se institucije branijo odgovornosti, pogosto z birokratskimi izgovori o neučinkovitosti, izgovori o nepristojnosti in včasih celo neobčutljivosti za otroške stiske,” je dejala. Meni, da kadar gre za zaščito otrokovih pravic in koristi, sploh kadar je ogroženo otroško zdravje ali življenje, je vsak tak izgovor nesprejemljiv.
Predsednica DZ je v nagovoru opozorila, da morajo imeti koristi otrok absolutno prednost, pri tem pa je treba skrbno pretehtati njihova mnenja, želje in interese, preden se sprejme odločitev, ki vpliva na njihovo življenje. “Kako zelo pomembno je, da se jih upošteva v praksi, so nam pokazali številni primeri otrok, ki so se ujeli v kolesje sodnih ali drugih postopkov in so poleg žrtev sprtih skrbnikov postali še žrtve premalo učinkovitega sodnega sistema,” je dejala.
Posebno je treba paziti na otroke s posebnimi potrebami, otroke, ki živijo v revščini in otroke, ki živijo v nasilju. Ob tem ne smemo pozabiti na otroke, ki prihajajo k nam z vojnega območja, ki poleg fizičnih prinašajo tudi hude duševne bolečine. “Nedavno grozljivo medvrstniško nasilje v Beogradu je pokazalo, da smo kljub dobrim namenom in zapisanim pravilom nekje skrenili s prave poti,” meni.
Odrasli bi se po njenih besedah morali zavedati, da so zgled otrokom, da otroci za njimi ponavljajo stvari in se od njih učijo. Dejala je, da se zato zavzema za odpravo sovražnega govora, saj se ta iz DZ seli na ulico, iz ulice v šolo in drugam. “Pazimo na naša ravnanja in kako komuniciramo,” je pozvala Klakočar Zupančič.