Na današnji dan – 4. maja 1980 je v kliničnem centru v Ljubljani umrl jugoslovanski predsednik od konca druge svetovne vojne do smrti, Josip Broz – Tito.
Na današnji dan leta 1980 je v Ljubljani umrl jugoslovanski predsednik od konca druge svetovne vojne do smrti, Josip Broz – Tito. Rodil se je 7. maja 1892 v Kumrovcu. Bil je sedmi otrok v družini. Njegov oče Franjo je bil Hrvat, mati Marija pa Slovenka. Zgodnja otroška leta je preživel pri materinem očetu v Podsredi, nato pa je začel obiskovati osnovno šolo v Kumrovcu. Šolanje je končal leta 1905, dve leti pozneje se je preselil v Sisak, kjer je delal kot vajenec.
Danes je 4. maj. pic.twitter.com/e38uUprlVg
— Povprečen Državljan (@povprecen) May 4, 2023
Što nam je ostavio Broz?Zemlju natopljenu krvlju njegovih žrtava,nerijeseno političko pitanje,i zavađene narode.Jednom riječju,zločinac. pic.twitter.com/9btjvAp3TZ
— Damir Martinović (@DamirMartinov10) May 4, 2023
Tole vse ok, @vladaRS @nmusar ? https://t.co/SkIVViRksI
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 4, 2023
Stalin died 70 years ago. He left behind a legacy of terror, famine, and mass murder.
Remember the victims. pic.twitter.com/XA6JsqdLbu
— Victims of Communism (@VoCommunism) May 4, 2023
Leta 1910 se je pridružil sindikatu metalurških delavcev in hkrati tudi Socialnodemokratski stranki Hrvaške in Slavonije. Med letoma 1911 in 1913 je delal nekaj časa v Kamniku, Cenkovem v Bohemiji in Münchnu ter Mannheimu v Nemčiji. Leta 1915 so ga poslali na vzhodno fronto v boj proti Rusom. V Bukovini je bil huje ranjen, aprila pa ga je skupaj s celotnim bataljonom zajela ruska vojska. Po večmesečnem zdravljenju so ga jeseni 1916 poslali v delovno taborišče. Aprila 1917 so ga znova aretirali zaradi organiziranja demonstracij vojnih ujetnikov. Pozneje je pobegnil in se udeležil demonstracij v Sankt Peterburgu. Pozneje so ga še dvakrat aretirali, novembra 1917 je vstopil v rusko vojsko, spomladi pa je zaprosil tudi za članstvo v ruski komunistični partiji.
Leta 1936 je Kominterna poslala Tita nazaj v Jugoslavijo, da bi tam ustanovil komunistično partijo, katere glavni sekretar je postal leta 1937. Aprila 1941 so jugoslovanski komunisti organizirali odporniško gibanje proti nacistom. Tito se je med vojno udeležil Avnoja v Bihaću in Jajcu. 4. decembra 1943 je bil razglašen za vodjo začasne demokratične jugoslovanske vlade. Nemci so ga med vojno večkrat poskušali ubiti. 5. aprila 1945 je Tito podpisal sporazum, s katerim je začasno dovolil, da ruska vojska vstopi na jugoslovansko ozemlje. Po volitvah novembra 1945 je postal premier in minister za zunanje zadeve. 14. januarja 1953 je Tito nasledil Ivana Ribarja na mestu predsednika države in spremenil ime države v Socialistična federativna republika Jugoslavija.
Tito se je prvič poročil v Rusiji s Pelagijo Belousovo, s katero je imel enega sina, Žarka. Pozneje je imel razmerje s Hertho Haas, Nemko slovenskega rodu, ki jo je srečal v Parizu leta 1937. Leta 1941 se jima je rodil sin Mišo. Tito je imel več razmerij, nato pa se je poročil z Jovanko Budisavljević, s katero ni imel otrok. Pod njegovim vodstvom je država postala članica neuvrščenih. 16. maja 1974 so sprejeli novo ustavo, s katero je Josip Broz – Tito postal dosmrtni predsednik države. Januarja 1980 so ga sprejeli v klinični center v Ljubljani. Imel je težave s cirkulacijo krvi v nogah.
"Mi smo Titovi, Tito je naš"🤭https://t.co/ifxvDbXhQE pic.twitter.com/aAB7g0FrGy
— Petra Janša (@petra_jansa) May 3, 2023
Tito je imel sladkorno bolezen za katero javnost ni smela vedeti. Močno je kadil cigare in pil alkohol. Njegovo zdravje se je vse bolj poslabšalo leta 1979, ko je decembra tega leta utrpel embolijo leve noge in se je res opazilo, da je bolan. Po novoletnem kosilu 1980 je postalo očitno, da ima Tito težave pri hoji zato je bilo dogovorjeno, da se začne takojšnje zdravljenje. 3. januarja in spet 11. januarja 1980 je bil Tito sprejet v klinični center v Ljubljani, kjer je bilo ugotovljeno, da ima zamašene žile na levi nogi. Iz ZDA in Sovjetske zveze so pripeljali najbolj izkušene zdravnike in kirurge, da bi pomagali pri zdravljenju Tita. Prvo operacijo so izvedli 12. januarja zvečer, a se je izkazalo, da je bila neuspešna, saj so ugotovili, da se je na nogi zaradi močne poškodbe arterij razvila gangrena. Zaradi tega so morali 20. januarja Titu amputirati njegovo levo nogo. Tito se je nato močno upiral operaciji. Njegov adjutant je kasneje pričal, da je Tito grozil, da se bo ubil, če mu bodo kdaj koli amputirali nogo, in da je dejansko skril Titovo pištolo v strahu, da bo ta uresničil svoje grožnje. Po zasebnem pogovoru s sinovoma Žarkom in Mišom pa je Tito končno pristal na amputacijo noge. Po posegu se je Titovo zdravje za kratek čas izboljšalo, zato je februarja znova začel opravljati svoje predsedniške naloge. Konec meseca pa se je njegovo zdravje znova poslabšalo, saj se je okužba, ki jo je povzročila gangrena, razširila. Aprila je utrpel možgansko kap, en teden pozneje pa je padel v komo in zdravniki so ga komaj ohranjali pri življenju. 4. maja 1980 je Josip Broz Tito ob 15:05 umrl, v starosti 87 let. Njegovo smrt so mediji razglasili tri ure pozneje.
Titov pogreb je bil 8. maja 1980 v Beogradu, njegovega pogreba pa se je udeležilo veliko število delegacij iz 129 držav z vsega sveta. Na pogrebu so bili prisotni štirje kralji, 31 predsednikov držav, šest knezov, 22 predsednikov vlad in 47 ministrov za zunanje zadeve, s tem pa njegov pogreb velja za enega največjih pogrebov v zgodovini. 8. maja je bil Tito ob 15:00 uri po njegovi želji pokopan v Mavzoleju oz. Hiši cvetja v Beogradu. Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal usmeritev »tudi po Titu – Tito«.
Ta izpraznjen poskus ohranitve sistema je pomenil nadaljevanje zastoja, ki se je pričel z zadušitvijo liberalnih in nacionalnih gibanj v začetku 70. let, in končno razpad Jugoslavije