Energetska učinkovitost v EU – Pravni okvir II

Komisija je 18. maja 2022 po ruski invaziji na Ukrajino in v skladu z načrtom REPowerEU spremenila direktivo o energetski učinkovitosti stavb, tako da je povečala podporo za uporabo sončne energije v stavbah, vključno s selektivno in postopno obveznostjo namestitve sončnih panelov na strehe (pobuda za strešne sončne panele).

b. Strategija za val prenove

Komisija je oktobra 2020 objavila novo strategijo za spodbujanje prenove z naslovom „Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj“, katere cilj je v naslednjih desetih letih vsaj podvojiti stopnje prenove ter zagotoviti, da bodo prenove privedle do večje energetske učinkovitosti in učinkovitejše rabe virov. Pobuda „val prenove“ temelji na ukrepih, dogovorjenih v okviru svežnja „Čista energija za vse Evropejce“, zlasti na zahtevi, da vsaka država EU objavi dolgoročno strategijo za prenovo stavb, ter z gradbeništvom povezanih vidikih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov vsake države članice.

2. Soproizvodnja

V sklopu svežnja o energetski uniji je Komisija 16. februarja 2016 objavila strategijo EU za ogrevanje in hlajenje. Strategija je zajemala načrte za povečanje energetske učinkovitosti stavb ter izboljšanje povezav med elektroenergetskimi sistemi in sistemi daljinskega ogrevanja. To naj bi občutno povečalo uporabo obnovljivih virov energije ter spodbujalo ponovno uporabo odpadne toplote in hladu, ki ju ustvari industrija. Zakonske določbe za to strategijo so bile vključene v sveženj „Čista energija za vse Evropejce“.

Direktiva o energetski učinkovitosti ((EU) 2018/2002) od držav članic zahteva, naj ocenijo možnosti za soproizvodnjo z visokim izkoristkom ter daljinsko ogrevanje in hlajenje na svojem ozemlju in o njih obvestijo Komisijo, poleg tega pa naj opravijo tudi oceno stroškov in koristi na podlagi podnebnih razmer, ekonomske izvedljivosti in tehnične primernosti (z nekaterimi izjemami).

Predlog Komisije za revizijo direktive o energetski učinkovitosti uvaja strožje načrtovanje in spremljanje celovitih ocen, revidirane opredelitve učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja ter dodatna merila za specifične emisije v soproizvodnji z visokim izkoristkom (270g CO2/kWh).

Maja 2022 je bila s spremembo glede energetske učinkovitosti stavb uvedena obveznost držav članic, da spodbujajo nameščanje solarnih naprav na stavbah.

3. Energetska učinkovitost proizvodov

V zvezi z energetsko učinkovitostjo proizvodov je bilo na ravni EU sprejetih več ukrepov, vključno z:

navajanjem porabe energije in drugih virov za vse proizvode, ki porabljajo energijo, in sicer z nalepkami in standardiziranimi podatki o izdelku, kar ureja uredba o označevanju z energijskimi nalepkami (Uredba (EU) 2017/1369). Uredba je bila objavljena julija 2017 in vzpostavlja nov okvir za označevanje energetske učinkovitosti, da bi določili roke za nadomestitev sedanjih razredov A+, A++ in A+++ z lestvico od A do G, ki se uporabljajo od marca 2021.
zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki porabljajo energijo, ureja okvirna Direktiva 2009/125/ES o prenovi Direktive 2005/32/ES, spremenjene z Direktivo 2008/28/ES. izvedbeni predpisi zajemajo širok spekter proizvodov;
Komisija je 23. februarja 2021 sprejela splošno spremembo uredb o okoljsko primerni zasnovi in o označevanju z energijskimi nalepkami, objavljeni leta 2019, glede na zahteve za okoljsko primerno zasnovo za različne vrste izdelkov.

Vloga Evropskega parlamenta
Parlament vztrajno poziva k bolj ambicioznim ciljem na področju energetske učinkovitosti in strožjim predpisom. Parlament je imel leta 2012 osrednjo vlogo pri pogajanjih o direktivi o energetski učinkovitosti. Poskrbel je, da zahteve glede nacionalnih strategij obnove in obvezni energetski pregledi za velika podjetja niso bili črtani iz končnega kompromisnega dogovora s Svetom.

Parlament je 23. junija 2016 sprejel resolucijo o poročilu o izvajanju direktive o energetski učinkovitosti in ugotovil, da je veljavna direktiva resda okvir za zmanjšanje povpraševanja po energiji, vendar se slabo izvaja, in pozval države članice, naj jo hitro in v celoti izvajajo. Poleg tega je menil, da bi lahko resna politika glede energetske učinkovitosti EU pomagala doseči podnebne in energetske cilje iz Pariškega sporazuma iz leta 2016, izboljšati energetsko varnost in zmanjšati odvisnost od zunanjih virov energije. Komisija je novembra 2016 predstavila predlog o spremembi Direktive o energetski učinkovitosti.

Parlament je 13. septembra 2016 sprejel resolucijo o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje, v kateri je Komisijo pozval, naj se osredotoči na ukrepe za energetsko učinkovitost v stavbah, zlasti za gospodinjstva, ki jih pesti energetska revščina.

Poslanci Evropskega parlamenta so 7. januarja 2018 sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali najmanj 35-odstotni cilj povečanja energetske učinkovitosti v EU do leta 2030, kar je več kot 30-odstotno povečanje, ki ga je predlagala Komisija. Poslanci so z glasovanjem na plenarnem zasedanju Parlamenta podprli tudi obveznosti glede energetske učinkovitosti iz člena 7, ki bi od držav članic zahtevale, da letno prihranijo 1,5 % energije.

Parlament je 15. januarja 2020 sprejel resolucijo o evropskem zelenem dogovoru, v kateri je pozval k reviziji direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energetski učinkovitosti stavb v skladu z ambicioznejšimi podnebnimi cilji EU ter k okrepitvi njihovega izvajanja s pomočjo zavezujočih nacionalnih ciljev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim državljanom, hkrati pa upoštevati tudi potrebo po gospodarski predvidljivosti za zadevne sektorje.

Parlament je 17. septembra 2020 sprejel resolucijo za čim večji izkoristek potenciala energetske učinkovitosti stavbnega fonda EU in pozval Komisijo, naj pripravi usklajene ukrepe za spodbujanje hitrejše in temeljite prenove stavb. V resoluciji je navedeno, da je treba samo za finančne spodbude EU letno nameniti vsaj 75 milijard EUR, če naj se do leta 2050 zagotovi zadostna energetska učinkovitost stavb v EU. Parlament je v zvezi s tem pozval, naj se prenova za boljšo energetsko učinkovitost prednostno obravnava pri vseh ustreznih skladih EU, sozakonodajalca pa pozval, naj zagotovita potrebna sredstva za evropski načrt za oživitev gospodarstva.

Parlament je 14. septembra 2022 sprejel spremembo o reviziji direktive o energetski učinkovitosti, s katero je nekoliko povečal cilj EU na področju energetske učinkovitosti, ki ga je Komisija predlagala v okviru načrta RepowerEU, na vsaj 13 % porabe končne energije do leta 2030 v primerjavi s projekcijami iz leta 2020. To ustreza ciljem zmanjšanja porabe končne energije za vsaj 40 % in primarne energije za vsak 42,5 % do leta 2030 v primerjavi s projekcijami iz leta 2007, kar ustreza največji porabi končne energije v višini 740 milijonov ton ekvivalenta nafte in primarne energije v višini 960 milijonov ton.