Na komisiji za nadzor javnih financ včeraj tudi o “zlatem padalu” za vodstvo nacionalke – 20 plač odpravnine v primeru razrešitve

Komisija DZ za nadzor javnih financ je včeraj obravnavala poročilo o delovanju nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) v letu 2022. Ob tem so v koaliciji izrazili pomisleke, da je nadzorni svet dejansko opravil svojo nadzorno nalogo. Predsednik nadzornega sveta Borut Rončević je ocenil, da je bil njihov nadzor ustrezen.

Po Rončevićevih besedah so delovali strogo v okviru omejitev pristojnosti, ki jih nadzornemu svetu določata zakon in statut. Kot je poudaril, pa nadzorni svet ne vodi zavoda, niso poslovodstvo in tudi ne disciplinska komisija. Tako bi po njegovi oceni tudi vprašanja, ki so mu jih danes postavile poslanke, večinoma morale nasloviti na poslovodstvo, manjši del pa na programski svet. Predstavniki vodstva zavoda se sicer današnje seje niso udeležili.

Nataša Sukič (Levica) je dejala, da se resno postavlja vprašanje, ali je bil nadzor v posameznih segmentih resnično ustrezen in zadosten. Po njenih besedah iz poročila ni razvidno, da bi nadzorni svet vodstvo RTVS opozarjal na nepravilnosti ali zahteval kakšna dodana pojasnila, kaj šele, da bi mu naložil kakšne ukrepe iz svoje pristojnosti. “Iz vašega poročila izhaja predvsem, da ste se seznanjali z dokumenti in očitno nekritično potrjevali vse predloge generalnega direktorja,” je ugotavljala.

Tako Sukičeva kot Tamara Vonta (Svoboda) sta izpostavili nekatera konkretna dogajanja na RTVS, ki po njunih besedah vplivajo tudi na poslovanje zavoda. Kot sta opozorili, gledanost posameznih oddaj na TV Slovenija pada, kar se bo neizogibno odrazilo v manjših komercialnih prihodkih. Prav tako na finančna sredstva RTVS po besedah Sukičeve vpliva kadrovska politika, zaposlovanje novih kadrov, prisilno upokojevanje, odpravnine. “Kolikor sem seznanjena, je bilo več kot 170 odločb za odpoved delovnih razmerij iz poslovnih razlogov in tukaj se sprašujemo, ali je vse to skladno z zakonodajo,” je med drugim navedla.

“Recimo niste zaznali oškodovanja javnih sredstev ob sklenitvi aneksa številka 14, ki v svojem sedmem členu zagotavlja vsem vodilnim , ki bi bili razrešeni do 20 plač oziroma razliko med sedanjim in novim delovnim mestom za 20 mesecev. Iz vašega poročila se vidi, da te nevarnosti očitno niste zaznali, oziroma ste bili brezbrižni do nje ali kakorkoli to že komentiram, pa čeprav je bilo to povedano na seji programskega sveta in tudi v sporočilu generalnega direktorja zaposlenim. Tako, da jaz se sprašujem kako lahko ocenjujete svoje delo kot ustrezno, če samo omenim teh nekaj stvari pa še več jih je…,” je med drugim dejala Sukičeva.

Spomnimo, Svet delavcev Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je decembra lani  zaradi visokih odpravnin, ki so predvidene po novem aneksu h kolektivni pogodbi RTVS, vložil kazenske ovadbe. V svetu delavcev so takrat ocenili, da vodstvo RTVS s podpisom tega aneksa krši 16. člen zakona o javnih uslužbencih, ki prepoveduje oškodovanje javnih sredstev.

V  aneksu kolektivne pogodbe je zapisano, da “ne glede na določbe zakonov, veljavnih kolektivnih pogodb in drugih veljavnih dogovorov vsakemu delavcu, ki mu pogodba o zaposlitvi preneha brez njegovega posebej podanega izrecnega soglasja, pripada odpravnina v višini toliko bruto plač, kot bi jih po pogodbi še prejel, vendar največ v višini 20-kratnika osnove”. Delavcu, ki pa se ponovno zaposli na delovnem mestu, na katerem je bil zaposlen že prej, pa po aneksu pripada 7-kratnik osnove. Aneks so podpisali generalni direktor Andrej Grah Whatmough, predsednik Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija Peter Kosmač in predsednik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije Tom Zalaznik.

Omenjeno določbo so kritizirali v Kolektivu RTV SMO, ki sicer javnost obvešča o zaostrenih razmerah na RTVS, kjer so zapisali, da gre večinoma za ljudi, “ki jim bo funkcija avtomatsko prenehala, ker je vezana na generalnega direktorja”.  Decembra lani  so poudarjali, da se bo to zgodilo tudi brez razrešitve generalnega direktorja, saj jim bo funkcija prenehala že z uveljavitvijo novele zakona o RTV. Kot so še dodali, da so s tem Grah Whatmough, Zalaznik in Kosmač pravočasno poskrbeli, da bodo “pravi kadri” dobili “velikanske odpravnine”. V vodstvu RTVS so na očitke odgovorili, da so se z aneksom le odzvali na “pomisleke sindikatov, da bi bila v prihodnosti zaradi slabe finančne situacije možna odpuščanja in premestitve na nižja ovrednotena delovna mesta”.

S tem pa se niso strinjali v svetu delavcev, ki je ugotavljal, da je 7. člen aneksa h kolektivni pogodbi, ki določa izjemno visoke odpravnine in pogodbene kazni, v nasprotju z namenom 16. člena zakona o javnih uslužbencih, ki prepoveduje ravnanja delodajalca v škodo javnih sredstev. Ob tem svet  delavcev napovedal, da bo o takšnem ravnanju obvestil pristojne institucije ter vložil kazenske ovadbe. Ali se je to dejansko zgodilo, oziroma kakšna je usoda teh  ovadb  ni znano.

Tamara Vonta pa je med drugim izpostavila, da na bi vodstvo decembra lani v osnutku letnega poročila izkazovalo skoraj 7,5 milijona evrov izgube iz poslovanja, dva meseca kasneje je bila slika povsem drugačna, pozitivna. Ugotavljala je, da lahko govorimo o “pravem malem poslovnem čudežu”, in bila kritična, da spremenjen pravilnik o računovodstvu velja retroaktivno za celo leto. Med drugim je še izpostavila, da si tako mala javna televizija ne more privoščiti dveh programov in dveh uredništev informativnega programa. Zanimalo jo je, kako na to gleda nadzorni svet ter kakšni so finančni učinki te odločitve, ob tem da je od informativnega programa na drugem programu TV “ostalo borih deset minut”.

Rončević se je po razpravi zahvalil “za modre, četudi netočne misli”. Kot je pojasnil, del pripomb ne sodi v njihovo pristojnost, nekatere bodo tudi predmet poročila za leto 2023. Poročilo za lani pa je bilo po njegovih navedbah pripravljeno na enak način kot tudi poročili v predhodnih dveh letih.

Vonta, ki je ugotavljala, da na postavljena vprašanja danes odgovorov niso dobili, je v imenu koalicije podala predlog sklepa, ki ga je komisija izglasovala s petimi glasovi za in dvema proti. V njem na podlagi opravljene razprave komisija izpostavlja vprašanje dejanske neodvisnosti in nepristranskosti predsednika in posameznih članov nadzornega sveta RTVS do tistih političnih strank, ki so jih na to funkcijo imenovale, in do generalnega direktorja RTVS.

Komisija pristojnim organom predlaga, da ocenijo, ali so predsednik in člani nadzornega sveta svojo funkcijo opravljali neodvisno, nepristransko, s presojo vestnega in skrbnega gospodarstvenika, in da sprejmejo ukrepe iz svoje pristojnosti. Predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi) je ocenil, da gre v delu sklepa za vrednostno politično sodbo in zato napovedal glasovanje proti.