Dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja razdelil politiko in zavarovalničarje

Levici po pregledu letnih poročil zavarovalniškega sektorja ugotavljajo, da 30-odstotni dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ene od zavarovalnic ni upravičen. Ocenjujejo tudi, da bi bilo mogoče na leto pri obratovalnih stroških prihraniti najmanj 45 milijonov evrov, ki bi jih lahko namenili javni blagajni.

Iz letnega poročila Agencije za zavarovalniški nadzor je razvidno, da so zavarovalnice v letu 2020 zbrale 626 milijonov evrov iz naslova premij za dopolnilno zavarovanje. Od tega je šlo za izvajanje storitev zdravstvenega zavarovanja 498 milijonov evrov, pri čemer so obratovalni stroški zavarovalnic predstavljali 47 milijonov evrov, čistega izida pa so imele 17 milijonov evrov. 60 milijonov evrov, ki bi jim sicer pripadel kot del dobička, so morale vložiti v program skrajševanja čakalnih vrst. Za 2021 so številke podobne – zbranega je bilo malo manj denarja, za zdravljenje pa ga je bilo porabljenega nekaj več, so v Levici izsledke poročila povzeli v sporočilu za javnost.

Zavarovalnice za plačilo zdravstvenih stroškov namenijo dobrih 87 odstotkov sredstev, zbranih iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Od leta 2006 so imele vse skupaj 120,9 milijonov evrov čistega izida. Obratovalni stroški zavarovalnic predstavljajo dobrih 10 odstotkov prihodkov. Številka se od leta 2006 vsako leto giblje okoli 50 milijonov evrov.

Če bi s temi sredstvi upravljal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), čigar obratovalni stroški predstavljajo 1,8 odstotka zbranih sredstev, bi na letni ravni za zdravstvo lahko namenili dodatnih 45 milijonov. Od leta 2006 bi se tako v zdravstveni blagajni nabralo dodatnih 750,52 milijonov evrov, navajajo v Levici.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je izjemno nesocialna, nepravična in prikrito obvezna dajatev, ki nesorazmerno obremenjuje najranljivejše skupine prebivalstva, medtem ko se v žepe zavarovalnic kanalizira ogromne količine denarja, so zapisali v stranki.

Po njihovih navedbah je zavarovalnica Generali, ki je napovedala dvig premije dopolnilnega zavarovanja, lani pridelala 15.006.220 evrov čistega dobička, leto prej pa 26.413.811 evrov. Od tega je predstavljal čisti izid iz naslova dopolnilnega zavarovanja za 2021 dobre tri milijone evrov, dopolnilno zavarovanje je torej zavarovalnici Generali v letu 2021 predstavljalo dobrih 10 odstotkov dobička, so navedli.

“Ker je dajatev za dopolnilno zavarovanje nepravična in nesocialna, smo v Levici pred leti (2019) tudi predlagali prenos te de facto dajatve v plačni sistem, kar bi za posledico imelo solidarno in pravičnejšo porazdelitev bremen. Za veliko večino ljudi bi tak prenos predstavljal manjši strošek – še posebej po dodatnem dvigu, ki ga zavarovalnice načrtujejo,” so poudarili v Levici.

Zavarovalnice si po mnenju stranke ne smejo na račun najranljivejših skupin prebivalstva vzeti pravice skrbeti za svoje dobičke, sploh ne v času cenovne krize in že tako velikih negotovosti v zdravstveni oskrbi.

“V Levici bomo vztrajali, da v skladu s koalicijskim dogovorom in skladno s časovnico ministrstva za zdravje do konca leta ukinemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter poskrbimo, da se zdravstvena oskrba ne bo izvajala z namenom polnjenja žepov delničarjev zavarovalnic,” so napovedali.

V Slovenskem zavarovalnem združenju so po napovedi zavarovalnice Generali, da bo z majem povišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanje, poudarili, da je dvig nujen. Vzroki za dvig po navedbah združenja niso na strani zavarovalnic in nanje nimajo vpliva. Hkrati so izpostavili še, da je zavarovanje zgolj prostovoljno. Tudi stranka DeSUS nasprotuje dvigu premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Medijem-dopolnilno zadravstveno zavarovanje

 

veza svobodnih sindikatov Slovenije po napovedi zavarovalnice Generali, da bo za 10 evrov zvišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, poziva k njegovi ukinitvi, pa tudi k obdavčenju dobičkov zavarovalnic. Odločitev za zvišanje premije so označili za “absurdno in nesprejemljivo”.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, že leta opozarjajo na številne probleme zdravstvenega sistema, sistema zdravstvenih zavarovanj, poštene obdavčitve glede na prihodke ter predvsem na zaščito najranljivejših družbenih skupin.

Nedavna informacija ene od zavarovalnic, da bo premijo za dodatno zdravstveno zavarovanje dvignila za 10,39 evra oziroma 30 odstotkov, je po njihovi oceni dodaten argument za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

“V času, ko se vsi pripravljamo na zdravstveno reformo, v času, ko je na deset tisoče ljudi brez osebnega zdravnika, ko se čakalne vrste absolutno ne krajšajo, pri čemer nam vzroki za to še vedno niso znani, ko se večajo apetiti po privatizaciji javnega zdravstva in ko je zdravstveni sistem na robu kolapsa, bi zasebna zavarovalnica služila na račun delavk in delavcev, upokojencev, upokojenk, prekarcev, mladih, torej tistih, ki se že dandanes težko prebijajo iz meseca v mesec?” se sprašujejo v zvezi svobodnih sindikatov.

Zato takim podražitvam absolutno nasprotujejo in ministrstvo za zdravje ter vlado pozivajo, da se odzovejo in preprečijo “nerazumno bogatenje zasebnih zavarovalnic na račun delavk in delavcev, upokojencev, mladih”.

Pozivajo k večji obdavčitvi zavarovalnic, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zavarovanjem, ali pa k temu, da ves dobiček namenijo v izvajanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja, storitve pa morajo postati hitre, kakovostne in učinkovite. “Odreagirajte in ukinite dodatno zdravstveno zavarovanje, ki to že dolgo ni več,” so pozvali.

Zveza sindikatov se z naštetimi zahtevami pridružuje civilni iniciativi Glas ljudstva v napovedanem petkovem pohodu za zdravje. Izraža tudi polno podporo vsem, ki si prizadevajo za javno, dostopno in kakovostno zdravstvo.

 

“V Slovenskem zavarovalnem združenju se zavedamo, da gre za dvig, ki lahko pomembno vpliva na stroške gospodinjstva, a v primeru, če posameznik tovrstnegazavarovanja nima, so lahko njegovi stroški za neposredno doplačilo za izvedeno zdravstveno storitev neprimerno višji,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Hkrati je po njihovem mnenju pomembno zavedanje, da je dvig premij izrazito nepriljubljen ukrep tudi na strani zavarovalnic, pa čeprav je posledica večje porabe v javnem zdravstvu, na kar zavarovalnice nimajo vpliva.

Na dvig premije v največji meri vplivajo starajoča se družba, ki ima vedno več potreb po zdravstvenih storitvah, medicinska inflacija (napredek pri zdravljenju, zdravilih in pripomočkih), splošen dvig cen storitev, višji osebni dohodki v zdravstvu, povečan obseg dela v zdravstvu (neomejeno izvajanje storitev zaradi skrajševanja čakalnih dob) ter skrite rezerve v zdravstvu (organizacije, nabave in podobno), so navedli v zavarovalniškem združenju.

Dodali so, da podražitve niso neutemljene, saj so zavarovalnice premijo nazadnje dvignile leta 2019, odhodki storitev, ki imajo doplačila, pa so se povečale za 31 odstotkov, odhodki za zdravila pa za 36 odstotkov. Trend rasti se nadaljuje tudi letos, to izhaja tudi iz finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so zapisali.

V združenju se zaradi vsega naštetega zavzemajo in podpirajo prizadevanja glede zdravstvene reforme. “Strinjamo se, da je prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje potrebno celovite prenove, zato smo tudi javno podprli prizadevanja aktualne vlade, da prevetri celoten zdravstveni sistem,” so zapisali.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je po navedbah združenja rezultat družbenega dogovora, da se za financiranje dela storitev, ki jih v celoti ne pokrivajo javni viri, zbrani preko zdravstvene blagajne, uvede solidarnost med bolnimi in zdravimi. “Takšna solidarnost nikakor ni nepravična,” so zapisali. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja po njihovem mnenju pomeni, da se stroške za doplačila, ki segajo od 10 do celo 90 odstotkov, prevali na pleča posameznikov, ki te storitve koristijo, torej neposredno na bolne.

Zavarovalnice delujejo kot gospodarske družbe, njihovo vodilo je gospodarno poslovanje, so zapisali.