(VIDEO) Golobova koalicija proti Janševemu predlogu, da Rusijo uvrstijo med države, ki podpirajo terorizem – Robert Golob aprila v Kijev

Koalicijske stranke so danes v DZ enotno nasprotovale predlogu SDS o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. Resoluciji, o kateri poslanci sicer ne bodo glasovali, so podporo izrazili v poslanski skupini predlagateljev in v NSi, v imenu katere je Jernej Vrtovec spomnil na sporna ravnanja Kremlja znotraj in zunaj meja Ruske federacije.

Predsednik SDS Janša je v imenu predlagateljev predstavil resolucijo, za katero je dejal, da gre za akt izraza solidarnosti in umeščanja Slovenije “na dobro stran zgodovine”.

Pojasnil je, da so v SDS od novembra lani čakali vlado, da akt, podoben tistemu, ki ga novembra lani sprejel Evropski parlament, predloži v sprejem državnemu zboru. Ker vlada tega ni storila, so to resolucijo pripravili sami.

Kot je navedel nekdanji premier, je poleg nekaterih mednarodnih združenj, katerih članica je tudi Slovenija, tovrstno resolucijo sprejeli tudi nekateri parlamenti evropskih držav. “Dejstvo pa je, da je doslej samo ena država takšno resolucijo zavrnila in to je Slovenija,” je povedal.

Janša je sicer priznal, da si v SDS v ne ustvarjajo iluzij, da lahko slovenski parlament bistveno vpliva na dogajanje v Ukrajini, “hkrati pa zaradi tega nismo odvezani odgovornosti, da prispevamo po svojih močeh,” je dodal in pri tem pojasnil, da gre po njegovem prepričanju vendarle za ugotovitveni sklep, ki pa da predstavlja dodaten pritisk na Rusijo, da se umakne iz Ukrajine.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v svojem nagovoru, ki ga je odprla z minuto molka za žrtve vojne, dejala, da je Slovenija nedvoumno na strani Ukrajine in predlagateljem očitala, da želijo v javnosti ustvariti izkrivljen vtis glede tega in to vprašanje izkoriščati za notranjepolitične interese.

Poslanci DZ danes razpravljajo o predlogu resolucije SDS o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. @tfajon je izpostavila, da SDS izkorišča to temo za notranjepolitične interese, saj Slovenija že sodi med najbolj solidarne države z Ukrajino. https://t.co/Tfq9tp6mVM

— Socialni demokrati (@strankaSD) March 16, 2023

.⁦@JJansaSDS⁩: Ni zanemarljivo, da del ruskega naroda podpira Putina in ta resolucija obsoja tudi ta del ruskega naroda. Tisti Rusi, ki pa protestirajo proti Putinu, zahtevajo, da se Rusijo uvrsti med države, ki podpirajo terorizem. #dejstvo pic.twitter.com/STAPvF0utM

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 16, 2023

.⁦@JJansaSDS⁩: Zanima me: Kdaj bo zunanja ministrica ⁦@tfajon⁩ udejanjila svoje besede, se odpravila k Putinu in se dogovorila za mir v Ukrajini?👇👇👇 pic.twitter.com/p8eatIJ4Vk

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 16, 2023

Ministrica je ob tem izpostavila oceno zakonodajno-pravne službe DZ o neustreznosti predlaganega akta, sicer pa poudarila, da Slovenija sodi med najbolj solidarne države, ko gre za vojaško, humanitarno in človekoljubno pomoč v Ukrajini.

Fajon je pri tem navedla, da Slovenija Ukrajini pomaga finančno, prav tako pa da je sprejela številne ukrajinske begunce. Slovenska vlada je po njenih besedah Kijevu prav tako pomagala z oklepnim bataljonom, topniško baterijo, protitankovskimi minami, strelivom, gorivom. Slovenija bo predvidoma v Nemčiji sodelovala pri vojaški misiji usposabljanje ukrajinskih vojakov z do 30 štabnimi častniki in vojaškimi inštruktorji, je dejala ministrica in omenila možnost, da bi določena usposabljanja potekala tudi v Sloveniji.

Fajon je ob tem izpostavila še sodelovanje Slovenije pri pripravi in sprejemu desetih svežnjev sankcij EU zoper Rusijo ter poudarila, da slovenska vlada podpira tudi mednarodne preiskave in pregon odgovornih za grozodejstva, storjena med vojno v Ukrajini. “Za vse naštete konkretne poteze se nam je Ukrajina večkrat zahvalila,” je še povedala Fajon in ob tem potrdila, da bo premier Robert Golob aprila tudi obiskal Kijev. Premier Golob je namreč na februarskem izrednem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju prejel osebno vabilo predsednika Ukrajine Zelenskega v Kijev.

Franc Breznik (SDS) je na današnji izredni seji DZ sledil strankarskemu šefu Janezu Janši in ponovil navedbe o Rusiji kot državi podpornici terorizma. To po njegovem mnenju nenazadnje dokazujejo tudi smrti številnih aktivistov in opozicijskih politikov v moderni Rusiji, v kontekstu vojne pa je spomnil na napade ruskih sil, katerih tarča so izključno civilni infrastrukturni objekti.

Jernej Vrtovec (NSi) je ob tej priložnosti spomnil na dogodke izpred več kot 30 let, ko je v Sloveniji potekala vojna, ter dodal, da bi ravno zaradi tega Slovenija morala slediti sedmim državam EU, katerih parlamenti so doslej sprejeli podobne resolucije. Izrazil je prepričanje, da bodo do takšne sklepa prišli tudi poslanci drugod po uniji.

Ob tem je spomnil na sporna ravnanja ruskih oblasti ne zgolj v Ukrajini, pač pa tudi znotraj njenih meja v Čečeniji ter v Gruziji, Siriji in Maliju, s čimer je osvetlil vojaške operacije ruske vojske in z njo povezanih paravojaških skupin v 21. stoletju.

Damijan Zrim (SD) je ponovil navedbe zunanje ministrice Tanje Fajon, da Slovenija že ustrezno pomaga Ukrajini, in zavrnil predlog resolucije. Po njegovih besedah so tudi nekateri parlamenti v državah članicah EU takšne pobude že zavrnili. Dodal je, da je takšna resolucija v nasprotju z enotnim pristopom EU in Nata v zvezi z vojno v Ukrajini. Prav tako je ponovil stališče vladnih strank, da sploh ni pravne podlage za takšno resolucijo.

Po mnenju Nataše Sukič (Levica) je bilo obsodb ruske invazije v Ukrajini dovolj, prav tako pa je opozorila, da bi opredelitev dejanj Rusije v Ukrajini za terorizem pomenila zmanjšanje odgovornosti agresorja. “Ne gre za terorizem, gre za vojno,” je poudarila in pozvala k aktivnemu zavzemanju za čimprejšnji sklic mirovne konference o Ukrajini.

SDS je očitala zlorabo vojne v Ukrajini za “notranjepolitično obračunavanje”, ob tem pa izrazila prepričanje, da bi potemtakem morali sprejemati tovrstne resolucije z obsodbami že ob invazijah na Afganistan ali Irak.

Dušan Stojanovič (Svoboda) je dejal, da bodo podprli vsak predlog miru, ki ga bo podprla Ukrajina. S predlagano resolucijo pa bi po njegovem mnenju DZ storil ravno nasprotno in zaprl vrata pogovorom, saj da se “s teroristi ne pogaja”. Predlagateljem je očital populizem in dodal, da resolucija po njegovem prepričanju uvaja nepravično kolektivno kaznovanje ruskega, z eskalacijo konflikta pa posledično tudi ukrajinskega naroda.