(VIDEO) “Tako deluje kapitalizem” – Joe Biden lastnikom v propadlih bankah, ki so izgubili svoje naložbe, medtem ko vlagatelje rešuje zvezna vlada – TOPNEWS.si

(VIDEO) “Tako deluje kapitalizem” – Joe Biden lastnikom v propadlih bankah, ki so izgubili svoje naložbe, medtem ko vlagatelje rešuje zvezna vlada

13. marca 2023
(VIDEO) “Tako deluje kapitalizem” – Joe Biden lastnikom v propadlih bankah, ki so izgubili svoje naložbe, medtem ko vlagatelje rešuje zvezna vlada

Američani lahko “lažje dihajo”, če vedo, da je državni finančni sistem “varen”, je v ponedeljek zjutraj dejal predsednik Joe Biden, v Bidnovem prvem govoru, odkar je njegova administracija uvedla ukrepe za zavarovanje nezavarovanih strank v bankah Silicon Valley Bank in Signature Bank, ki sta obe propadli. konec tedna v največji banki propade po veliki recesiji. Predsednik Biden govori o ameriškem bančnem sistemu po nedavnem propadu bank.

“Tako deluje kapitalizem,” je v ponedeljek dejal Biden o lastniških deležnikih v propadlih bankah, ki so izgubile svoje naložbe, medtem ko je vlagatelje v istih institucijah rešila zvezna vlada, poroča Forbes.

 

“Naredili bomo vse, kar je potrebno”, da dokažemo, “da je naš bančni sistem varen,” je dejal Biden. “Kongres in bančne regulatorje bom prosil, naj okrepijo pravila za banke, da bo manjša verjetnost, da bi se tovrstni propad bank ponovil,” je dodal Biden. Biden je ponovil, da davkoplačevalci ne bodo neposredno plačali računa za načrt, ki se financira iz zveznih bančnih provizij.

Biden se je pred tem v seriji nedeljskih tvitov zavzel za načrt ameriških bančnih in finančnih regulatorjev, da podprejo vse vloge , in dejal, da so ministrstvo za finance, Zvezne rezerve in Zvezna korporacija za zavarovanje vlog delovali po njegovih “navodilih” in oblikovali načrt, ki je zaščitil “delavce, mala podjetja, davkoplačevalci in naš finančni sistem.

Vsi strokovnjaki se niso strinjali s pobudami za reševanje nezavarovanih vlagateljev, vključno z ekonomistom Euro Pacific Capital Petrom Schiffom, ki je shemo označil za “napako”, ki bo “povzročila še večjo nestabilnost v bančnem sistemu in večje prihodnje izgube” ter padec ” veliko več« bank v prihodnosti.

Delnice so med Bidnovim govorom padle, pri čemer so indeksi Dow Jones Industrial Average, S&P 500 in tehnološko zahtevni Nasdaq vsak izgubili približno 1 %, padce pa so vodile delnice bank.

Finančni regulatorji so v petek zaprli banko Silicon Valley Bank s sedežem v Santa Clari, kmalu po kopičenju njenih vlog in padcu cene delnice, saj podjetju ni uspelo pomiriti strahov vlagateljev. Po besedah ​​Bidna bodo odpuščeni vsi vodilni v bankah Silicon Valley Bank in Signature Bank. Propad banke Silicon Valley Bank pomeni največje zaprtje banke po letu 2008 in drugo največje v zgodovini ZDA. Regulatorji so v nedeljo zaprli tudi banko Signature Bank s sedežem v New Yorku, medtem ko je Silvergate, osredotočen na kripto, zaprl svoja vrata v sredo, potem ko si ni opomogel od propada svoje nekdanje stranke FTX, kripto borze, ki jo je ustanovil osramočeni nekdanji milijarder Sam Bankman-Fried.

Senatorka Elizabeth Warren (D-Massachusetts) se je v ponedeljkovi kolumni v New York Timesu obregnila v Bidnov nadzor nad psevdo-reševanjem za zaščito »kripto podjetij z milijardami dolarjev« in zapisala: »Regulatorji so rekli, da banke, namesto davkoplačevalci, bodo krili stroške zveznega varnostnega mehanizma, ki je potreben za zaščito depozitov. Bomo videli, ali je to res.”

Donosi 2-letnih ameriških zakladniških zapisov so v ponedeljek zjutraj padli na najnižjo raven v šestih mesecih, saj je trg obveznic vplival na večjo verjetnost , da bo Federal Reserve ustavila dvigovanje obrestnih mer.

Paradoks kolapsa Silicon Valley Bank je v članku : “Kako lahko propade banka z največjo likvidnostjo in najbolj varnimi naložbami?,” je na svojem blogu analiziral ekonomist Jože P. Damjan.

Najbrž spremljate kolaps Silicon Valley Bank (SVB), banke, katere poslanstvo je financiranje tehnoloških start-upov (zagonskih podjetij). Najbolj fascinantno pri tej zgodbi je paradoks, da je propadla banka, ki se je “kopala” v presežni likvidnosti in ki je to svojo likvidnost zaradi varnosti naložila v najbolj varne možne naložbe – večinoma v ameriške državne obveznice (treasuries). Za razliko od denimo Lehman Brothers iz leta 2008, ni propadla investicijska banka, ki je zbrana sredstva investirala v rizične obveznice, ki so temeljile na “poolih” slabih kreditov za nakupe nepremičnin, pač pa banka, ki je svoje obveznosti (depozite tehnoloških podjetij) zavarovala z investiranjem v najbolj varne možne naložbe. Kako je to mogoče?

Vendar je zgodba absolutno logična in je posledica restriktivne monetarne politike ameriškega FED. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo dvigovanje obrestnih mer s strani FED privedlo do zloma. Tako kot je leta 2008, takrat zaradi posledičnega dviga obrestnih mer za stanovanjske kredite. Za razumevanje kolapsa SVB je treba razumeti dvoje. Prvič, poslanstvo SVB je bilo financiranje zagonskih podjetij, ta podjetja pa so pri SVB v obliki večinoma odprtih (nezavarovanih) depozitov držala svoja sredstva za tekoča plačila svojih obveznosti. Marca letos se je v bilanci SVB nabralo za več kot 170 milijard dolarjev depozitov, od tega 150 milijard dolarjev nezavarovanih. Na drugi strani bilance so bili ti depoziti zavarovani z naložbami v pretežno državne obveznice v nominalni vrednosti več kot 210 milijard dolarjev . Absolutno dovolj za mirno morje in absolutno dovolj za stabilno monetarno politiko. Toda morje se je močno razburkalo, ko je Fed lani spomladi začel drastično dvigovati obrestno mero.

In, drugič, glede nadaljevanja je treba razumeti inverzno relacijo med obrestno mero na obveznico in vrednostjo obveznice (kar je osnova poslovnih financ): če se obrestna mera dvigne, se ustrezno zmanjša vrednost obveznice. Torej vsakič, ko je FED dvignil obrestno mero za 50 ali 75 bazičnih točk, se je zmanjšala vrednost “varnega” zavarovanja, ki ga je imela SVB v obliki državnih obveznic. Za vsak dvig obrestne mere za 25 bazičnih točk (0.25%) je SVB izgubila za okrog 1 milijardo dolarjev varnega kritja. FED pa je obrestne mere dvignil za 450 bazičnih točk. Problem je nastal, ko so tehnološka podjetja začela dvigovati depozite, SVB banka pa je za njihovo poplačilo morala prodajati vse manj vredne državne obveznice in v neki točki se je zgodba sprevrgla v tipični bank run (stampedo na dvigovanje depozitov), ki ga nobena banka ne more preživeti.

Kolaps SVB banke je torej produkt izjemno restriktivne monetarne politike FED. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z drugimi bankami. Tudi ostale banke imajo podoben problem. Konec tretjega četrtletja lani je obseg (še) nerealiziranih izgub zaradi padca vrednosti državnih obveznic v ameriškem bančnem sistemu znašal že 689 milijard dolarjev, od tega 321.5 milijard dolarjev nerealiziranih izgub pri obveznicah, ki so naprodaj. Druge banke so se za razliko od SVB sicer hedgale z investicijami tudi v druge naložbe, vendar lahko šok povzroči panično dvigovanje depozitov in bank run, če ne bodo ameriške finančne oblasti ustrezno in hitro odreagirale.

Preko vikenda so se pojavljale različne špekulacije, da ameriška vlada naj ne bi želela sanirati SVB oziroma prevzeti bremena depozitov (katerih varstvo pa je pri FDIC zajamčeno samo do višine 250,000 dolarjev). No, zadnje novice kažejo, da bo (namesto FDIC) FED (prek posebne družbe, i.e. SPV) poskrbel za varstvo depozitov, saj se boji podobnega učinka kot leta 2008, ko se oblasti niso odločile za reševanje Lehman Brother in kar je nato sprožilo verižno reakcijo prek zamrznitve medbančnega trga in privedlo do množičnih nesolventnosti finančnih institucij ter privedlo do največje finančne krize v razvitih državah po letu 1929. Zato Yellenova govori o “jačanju zaupanja javnosti v ameriški bančni sistem“:

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.