Se Kitajske vključuje v vojno na ruski strani? – Kitajska gre v novem dokumentu z 12 točkami: “Hegemonija ZDA in njene nevarnosti” v povračilni spor z ZDA

Mineva leto dni, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino. Pričakovanje Rusije, da bo “posebna vojaška operacija”, kot jo imenuje Kremelj, trajala le nekaj dni, se po silovitem ukrajinskem odporu ni uresničilo. Vojna, ki ji ni videti konca, je zahtevala grozovit davek in ima posledice globalnih razsežnosti. Putin, ki je napad 24. februarja lani utemeljil s tem, da Ukrajina izvaja genocid na rusko govorečem vzhodu države, je s tem sprožil najhujši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni, ki mu ob nepripravljenosti na mirovna pogajanja obeh strani ni videti konca.

Vojna je zahtevala grozovit davek. Sprožila je največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni v Evropi – osem milijonov beguncev in več kot pet milijonov notranje razseljenih. Zahtevala je več deset tisoč žrtev, tudi civilnih, uničeno gospodarstvo Ukrajine. Ruska agresija je naletela na oster odziv zahodnih držav, ki so proti Moskvi uvedle sankcije ter začele dobavljati vojaško pomoč Ukrajini.

Zaradi velike odvisnosti od ruskih energentov se zlasti Evropa sooča z energetsko krizo, ki je sprožila vsesplošno draginjo, vojna je ogrozila tudi prehransko varnost v svetu. Pred obletnico se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v četrtek poklonil vsem, ki so umrli. V čustvenem sporočilu je obljubil, da bo Moskva odgovarjala za nasilje in izrazil prepričanje v zmago.

Ob obletnici bosta danes potekala zasedanje Varnostnega sveta ZN na ministrski ravni in virtualno srečanje voditeljev skupine G7. Generalna skupščina ZN je v včeraj  s 141 glasovi za, sedmim proti in 32 vzdržanimi potrdila resolucijo ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino, ki od Rusije ponovno zahteva naj umakne svojo vojsko iz Ukrajine. Resolucija tudi poziva k pravičnemu in trajnemu miru. Večina sveta je ponovno glasovala za konec vojne in ruske agresije, Rusiji pa so se pri glasovanju proti poleg Belorusije pridružile še Severna Koreja, Sirija, Eritreja, Nikaragva in Mali. Med vzdržanimi državami so bile Kitajska, Indija in Pakistan.

Kitajska pa je ob prvi obletnici ruske invazije ponovila svoje pozive k politični rešitvi ukrajinskega konflikta, saj je bil Peking pod vse večjim pritiskom ZDA in njihovih zaveznikov zaradi vse večjega partnerstva z Moskvo.

Kitajska je šla hard core v povračilni spor z ZDA.
Tole je očitno iz dokumenta "US Hegemony and Its Perils", ki je nastal v kitajskem zunanjem ministrstvu (z datumom 20.2.2023) https://t.co/ak2rw4Us9C

— Joze P. Damijan (@jdamijan) February 23, 2023

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wenbin je ob predstavitvi dokumenta “Hegemonija ZDA in njene nevarnosti” med drugim dejal:” ZDA se niso borile v samo 16 letih svoje 240-letne zgodovine. Po koncu druge svetovne vojne so ZDA poskušale strmoglaviti več kot 50 tujih vlad, se nasilno vmešavale v volitve v najmanj 30 državah in poskušale ubiti več kot 50 tujih voditeljev.

Meni tole zveni kot uradno naznanilo vključitve Kitajske v vojno na ruski strani.

Scary.
Resnično potrebujemo pobudo za deeskalacijo. Išče se modri evropski državnik z mirovno misijo.

— Joze P. Damijan (@jdamijan) February 23, 2023

Dokument je nastal po obtožbah Zahoda, da Kitajska razmišlja o oboroževanju Rusije, kar je Peking zavrnil kot lažne informacije. Kitajska je ob prvi obletnici ruske invazije ponovila svoje pozive k politični rešitvi ukrajinskega konflikta, saj je bil Peking pod vse večjim pritiskom ZDA in njihovih zaveznikov zaradi vse večjega partnerstva z Moskvo.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v nedavno objavljenem dokumentu o stališču v petek pozvalo k ponovnemu začetku mirovnih pogajanj, koncu enostranskih sankcij in poudarilo svoje nasprotovanje uporabi jedrskega orožja. “Konflikti in vojne ne koristijo nikomur. Vse strani morajo ostati razumne in zadržane, izogibati se podpihovanju ognja in zaostrovanju napetosti ter preprečiti, da bi se kriza še poslabšala ali celo ušla izpod nadzora,« piše časnik.

Dokument v 12 točkah je nastal ob zaskrbljenosti Zahoda, da Kitajska morda razmišlja o zagotovitvi smrtonosne vojaške pomoči Rusiji – to obtožbo je Peking zanikal.

Dokument večinoma ponavlja obstoječe stališče Kitajske, ki vključuje poziv obema stranema k obnovitvi mirovnih pogajanj. “Dialog in pogajanja so edina izvedljiva rešitev za ukrajinsko krizo,” je dejal in dodal, da bo Kitajska igrala “konstruktivno vlogo”, ne da bi ponudila podrobnosti.

V dokumentu je tudi zapisano, da je treba “učinkovito podpirati suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost vseh držav”, ni pa priznal, da je Rusija kršila suverenost Ukrajine, niti ni omenil besede “invazija”. Časnik je v rahlo prikriti kritiki ZDA dejal, da je treba opustiti “miselnost hladne vojne”.

»Varnosti regije ne bi smeli doseči s krepitvijo ali širitvijo vojaških blokov. Legitimne varnostne interese in pomisleke vseh držav je treba jemati resno in jih ustrezno obravnavati,« je zapisano in očitno ponovilo stališče Moskve, ki Zahod krivi za izzivanje vojne s širitvijo Nata.

Zdelo se je tudi, da kritizira obsežne gospodarske sankcije, ki so jih ZDA in druge zahodne države uvedle Rusiji. »Enostranske sankcije in največji pritisk ne morejo rešiti vprašanja; ustvarjajo le nove težave,« je zapisano. “Zadevne države bi morale prenehati z zlorabo enostranskih sankcij in ‘dolge jurisdikcije’ proti drugim državam, da bi prispevale svoj delež k umiritvi ukrajinske krize.”

Časopis poudarja nasprotovanje Kitajske uporabi jedrskega orožja – stališče, ki ga je kitajski voditelj Xi Jinping lani sporočil zahodnim voditeljem.

»Jedrskega orožja se ne sme uporabljati in jedrskih vojn se ne sme voditi. Grožnji ali uporabi jedrskega orožja je treba nasprotovati. Preprečiti je treba širjenje jedrskega orožja in se izogniti jedrski krizi,” je dejal. Posvarilo je tudi pred oboroženimi napadi na jedrske elektrarne ali druge miroljubne jedrske objekte.

Rožljanje z jedrskim orožjem ruskega predsednika Vladimirja Putina med vojno je vznemirilo ZDA in njihove zaveznike, čeprav so uradniki te poteze večkrat zavrnili kot prazne grožnje. Decembra je Putin posvaril pred “vse večjo” grožnjo jedrske vojne, ta mesec pa je Dmitrij Medvedjev, namestnik vodje ruskega varnostnega sveta, zagrozil, da bi lahko Rusija, ki bi izgubila vojno, “izzvala izbruh jedrske vojne”.

ZDA so se na kitajski mirovni načrt odzvale kritično. Svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna za nacionalno varnost Jake Sullivan je poudaril, da bi se vojna lahko končala jutri, če bi Rusija prenehala napadati Ukrajino in umaknila svoje sile. Kot je še dejal za ameriško televizijsko mrežo CNN, je Rusija to vojno že izgubila. “Cilji Rusije v tej vojni so bili izbrisati Ukrajino z zemljevida in jo vključiti v Rusijo. To jim ni uspelo in jim ne more uspeti,” je dejal.

Kitajska si prizadeva, da bi bila v konfliktu nevtralna, obenem pa ohranja tesne vezi s strateško zaveznico Rusijo. Najvišji kitajski diplomat Wang Yi se je v sredo v Moskvi sešel s Putinom in ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Po obisku je Moskva sporočila, da je Peking predstavil svoja stališča o pristopih k politični rešitvi spora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek dejal, da kitajskega mirovnega načrta še ni videl. Ocenil je, da je na splošno zelo dobro, da se je Kitajska začela pogovarjati o Ukrajini.