(V ŽIVO) “Kljub vsemu – Preživeti!” – Dokumentarna razstava ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Mariboru – Stalag XVIII D

Holokavst, znan tudi kot šoa, je bil genocid na evropskimi Judi med drugo svetovno vojno, ko so nacisti in njihovi sodelavci pobili okoli šest milijonov oziroma dve tretjini evropskih Judov, na milijone Sovjetov, več kot milijon Poljakov, na sto tisoče Romov, južnih Slovanov in invalidov, pa tudi več tisoč homoseksualcev.

Umore so večinoma izvajali s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v koncentracijskih taboriščih. Samo v taborišču Auschwitz-Birkenau, največjem in najbolj zloglasnem, ki so ga nacisti postavili v zasedeni Poljski, so pobili več kot milijon ljudi. Od leta 2006 se skladno z resolucijo ZN dan njegove osvoboditve obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.

https://twitter.com/mk_gov_si/status/1618881977796677634

Z DS @vladaRS dr. Kajo Širok in sekretarjem na @mk_gov_si dr. Markom Srako smo udeležili slovesnosti ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v nekdanjem nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenanu, ki so ga 27. 1.1945 osvobodili vojaki Rdeče armade. pic.twitter.com/lgqfgjvYTT

— Asta Vrečko (@AstaVrecko) January 28, 2023

V svoji poslanici ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je predsednica republike Nataša Pirc Musar poudarila, da lahko zgodovini prisluhnemo, čeprav je ne moremo spremeniti. Državljane je pozvala, naj se izključevanju in sovraštvu uprejo z vsemi močmi, saj sta se ti neustavljivi sili širili po Evropi, na koncu pa jima ne bi ubežal nihče.

“Srčno verjamem, da vsak izmed nas ve, kaj pomeni biti dober človek. Da znamo z zgledom navdihniti tudi drug drugega. Negujmo to zavedanje in bodimo dobri ljudje,” je še dodala.

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je opozorila, da so se procesi, ki so pripeljali do grozodejstev druge svetovne vojne, začeli s sovraštvom do drugačnih in izrazila obžalovanje nad dejstvom, da te procese opazujemo tudi danes.

Na lokaciji taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer zdaj deluje muzej, so 78. obletnico osvoboditve obeležili s slovesnostjo, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom poljskega predsednika Andrzeja Dude. Slovesnosti so se udeležili tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, državna sekretarka v premierjevem kabinetu Kaja Širok, skupina nekdanjih zapornikov v taborišču in številni predstavniki tujih držav, razen Rusije.

Glavna tema slovesnosti je bil proces načrtovanja, ustvarjanja in širjenja sistema razčlovečenja in genocida v Auschwitzu. Minila pa je v znamenju kritik Rusije zaradi vojne v Ukrajini.

Ena od preživelih internirank, Zdzislawa Wlodarczyk, je povedala, da z grozo bere poročila o vojni, ki se “odvija tako blizu nas”. “Rusija, ki nas je tukaj osvobodila, zdaj vodi vojno proti Ukrajini. Zakaj je politika takšna,” je spraševala.

Vojno v Ukrajini je omenil tudi direktor muzeja Piotr Cywinski. “V Evropi ponovno množično pobijajo nedolžne ljudi. Ker Rusiji ni uspelo osvojiti Ukrajine, se je odločila, da jo bo uničila,” je dejal. Po njegovi oceni sta tako kot v času nacizma tudi zdaj vzroka bolna megalomanija in pohlep po oblasti.

Ministrica Vrečko je ob robu slovesnosti opozorila, da ob zaskrbljujočem naraščanju skrajno desnih politik in aktualni vojni v Evropi ter drugje po svetu lahko vsakodnevno vidimo, da sovraštvo, rasizem, homofobija in ksenofobija žal niso stvar preteklosti, vendar ne smejo nikoli postati družbeno sprejemljivi.

Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta se je oglasil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejal, da pozabljanje lekcij iz zgodovine vodi v ponavljanje strašnih tragedij. “To dokazujejo zločini proti civilistom, etnično čiščenje in kazenski ukrepi v organizaciji neonacistov v Ukrajini,” je navedel Putin, ki je z argumentom boja proti neonacizmu v Ukrajini že večkrat upravičeval invazijo ruskih sil na sosednjo državo.

Poljski premier Mateusz Morawiecki pa je Putina obsodil, da v Ukrajini gradi nova taborišča in poudaril, da lahko ponavljanje zgodovine preprečita solidarnost in dosledna pomoč Ukrajini.

EU je danes soorganizirala slovesnost, ki je potekala na sedežu ZN v Ženevi. V Sloveniji pa je osrednja spominska slovesnost potekala v ljubljanskem Mini teatru. Na njej je slavnostna govornica predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič opozorila, da mora zavest, da se je holokavst zgodil, v nas živeti vsak dan.

Dejala je, da moramo kot družba moramo ob najmanjšem sumu nestrpnosti do pripadnikov drugih nacij, etničnih skupin, religij, drugače mislečih in čutečih, strniti vrste in skupaj stopiti na okope za obrambo civilizacijskih vrednot, demokracije, človekovih pravic in človečnosti.

Osrednjo slovesnost v Mini teatru so organizirali Judovski kulturni center Ljubljana, Mini teater, Judovska skupnost Slovenije, Liberalna judovska skupnost Slovenije ter poljsko veleposlaništvo v Sloveniji. Na njej je nastopilo več slovenskih gledaliških igralcev, prav tako pa so tradicionalno prebrali imena slovenskih žrtev holokavsta.

Med dogodki v okviru dneva spomina na žrtve holokavsta bo 29. januarja ter 3. in 4. februarja v Mini teatru na sporedu tudi predstava Dnevnik Ane Frank v režiji Vinka Möderndorferja. Spominska slovesnost s polaganjem venca je danes potekala tudi na Judovskem pokopališču v Dolgi vasi pri Lendavi, v Mariboru pa so odprli dokumentarno razstavo Kljub vsemu – Preživeti!.

Slovesnost ob otvoritvi  dokumentarne  razstava “Kljub vsemu – Preživeti!”  bomo ob 13 uri v Meljah v Mariboru –  Stalag XVIII bomo prenašali v živo na Topews.si in You Tube kanalu TopTV.si bomo prenašali v živo.