(VIDEO) Danijel Bešič Loredan: Vlada namerava pri reformi slovenskega zdravstva slediti zgledu Finske in Estonije

Vlada namerava pri reformi slovenskega zdravstva slediti zgledu Finske in Estonije. Cilj pa je učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen zdravstveni sistem, je danes pojasnil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Vsi izzivi so po njegovih besedah rešljivi. Minister je predstavil tudi časovnico za nekatere ključne načrtovane spremembe.

https://twitter.com/vladaRS/status/1616397377664868353

Potem, ko je analizo stanja v slovenskem zdravstvu Bešič Loredan v sredo najprej predstavil koalicijskim partnerjem, jo je na današnji novinarski konferenci predstavil še javnosti.

Zaradi neurejenosti zdravstvenega sistema se po ministrovih besedah podaljšujejo čakalne dobe, število oseb brez osebnega zdravnika raste, kumulativni poslovni izid bolnišnic je slab, plačni sistem je pod stalnim pritiskom.

Kljub temu, da številke kažejo, da se kader v zdravstvu povečuje, ima Slovenija težave s kadri; zdravnikov je manj od povprečja EU, sester več, pri čemer pa se je število srednjih medicinskih sester zmanjšalo, število diplomiranih pa povečalo.

Zdravstveni izdatki na prebivalca rastejo hitreje kot povprečna plača in BDP, brez ukrepov pa bo denarja za zdravstvo zmanjkalo v 15 letih, je opozoril Bešič Loredan. Kar pa zadeva nadzor nad tokom denarja v zdravstvenem sistemu, je ugotavljal, da žal tega ni.

Bolnišnice so vedno v minusu, če država ne poseže z denarjem iz proračuna, vsi ostali deležniki – lekarne, psihiatrične bolnišnice, zdravstveni domovi – pa so kumulativno gledano v plusu. Tako so bolnišnice v lanskem letu skupaj pridelale skoraj 93 milijonov evrov izgube, drugi deležniki pa več kot 217 milijonov dobička. Bešič Loredan je napovedal, da bodo poglobljeno raziskali razloge za odtekanje denarja.

Sistem mora biti digitaliziran, načrtovan in transparenten, je poudaril minister. “Če bo sistem transparenten, javen, se bo veliko korupcijskih tveganj in interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi,” je prepričan.

Napovedal je, da se bodo pri digitalizaciji zgledovali po estonskem modelu. Zakonodaja bo po ministrovih napovedih pripravljena v treh mesecih. Kot drugi predpogoj, preden se lotijo reforme zdravstvene sistema, je navedel reformo plačnega sistema v javnem sektorju, kjer je dogovor, da se do 1. aprila oblikuje ločen plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo, in sicer kot celota, ne za zdravnike posebej.

Tretji predpogoj pa je po njegovih besedah strukturna prenova Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po estonskem modelu. Prenovljeni zavod naj bi postal središčna točka zdravstvenega sistema, sistem pa bo digitaliziran in transparenten. Na tem področju minister napoveduje zakonodajo v dveh mesecih.

Ključna naloga reforme zdravstvenega sistema je po navedbah Bešiča Loredana vrnitev temeljne obravnave pacientov specialistom družinske medicine oz. pediatrov na primarni ravni. “Tam je treba oskrbeti 80 odstotkov vseh, pritisk na urgentne centre morajo zmanjšati in specialisti na sekundarni in terciarni ravni morajo začeti opravljati svoje delo,” je poudaril.

Družinske zdravnike pa tudi pediatre nameravajo razbremeniti administrativnega dela, del kompetenc pa prenesti na druge kadre. Potem bodo odprli razpravo o glavarinskih količnikih za zdravnike, dvig ni izključen, čeprav si želijo tudi dodatnih zdravnikov v zdravstvenem sistemu, je dejal.

Napovedal je, da bodo najkasneje v šestih tednih naslovili problematiko neopredeljenih pacientov z verificiranimi podatki, kjer bodo prikazali, koliko teh pacientov sploh je in zakaj so pravzaprav “neopredeljeni”.

Ob tem pa je razkril tudi časovnico za pripravo nekaterih drugih sprememb. Tako je do konca leta napovedal odločitve o spremembah pri koncesijah. Te so na primarni ravni po njegovih besedah v veliko primerih dobro urejene, na sekundarni ravni pa da je bilo v zadnjih nekaj letih veliko zlorab.

Do konca leta bodo določili tudi standarde in normative za vse ključne poklice v zdravstvu, s 1. januarjem 2025 pa ukinili obstoječe oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je napovedal.

Poudaril je, da je ministrstvo za zdravje skozi leta vsa pooblastila nadzora predalo drugim institucijam, med njimi zbornicam in občinam. Nadzor si želijo, tako Bešič Loredan, urediti po finskem vzoru, kjer to izvaja agencija na ravni države, izven ministrstva. Tako naj bi urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu po vzoru finske agencije preoblikovali v urad za upravljanje, kakovost in investicije v zdravstvu, ki bo zaživel s prihodnjim letom in bo vršil nadzor nad licencami in izvajanjem zdravstvenih storitev.

Kot problem je izpostavil tudi neurejeno stanje podatkov, ki so razdeljeni med ZZZS, NIJZ in ostale deležnike. Tako denimo Zdravniška zbornica Slovenije navaja, da bilo v Sloveniji v lanskem letu 1851 družinskih zdravnikov, NIJZ in ZZZS pa, da jih je bilo 1085, je poudaril.

V reformi bodo po njegovih besedah naslovili tudi problematiko vse večje rasti stroškov bolniških staležev, ki so v letu 2021 skupno znašali 500 milijonov evrov, lani pa že preko 700 milijonov. Problem je v različnih komisijah in standardih ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavoda RS za zaposlovanje, ki jih je po njegovih besedah treba združiti.

Z analizo razmer in načrtovanimi ukrepi se bodo prihodnjo sredo seznanili tudi člani odbora DZ za zdravstvo. Predsednica odbora Tamara Kozlovič je za ta dan namreč sklicala nujno sejo odbora, so sporočili iz poslanske skupine Svoboda.