(VIDEO) Jože P. Damijan o tem, “česa Pečečnik & SBC ne razumejo”
“Konzervativci in podjetniki, na čelu z našim Jocem Pečečnikom in člani njegovega kluba (Slovenski poslovni klub), ne razumejo osnovne zadeve: iz vidika družbe je povsem enakovredno ali se izdatki za izobraževanje in zdravstvo plačujejo prek davkov ali prek zasebnih plačil. To dejstvo odlično ilustrira Michael Moore v filmu “Where to Invade Next“. Če so pač (zaradi družbenih norm ali močnih lobijev) davki (pre)nizki, morajo stroške zdravstva, šolstva, varčevanja za pokojnino itd. pokriti posamezniki sami prek zasebnih plačil v obliki premije za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in šolnin. Iz vidika družbe so skupni izdatki za te namene podobno visoki, ne glede na vir financiranja (v resnici ni čisto tako, saj so skupni stroški za te ključne družbene storitve odvisni od načina njihove “proizvodnje” – višji so v primeru zasebne namesto javne ponudbe),” je na svojem Damjan blogu zapisal ekonomist Jože P. Damijan.
Problem je, da je minimalna plača odločena politično, tj. mimo ekonomskih kriterijev. Če je določena previsoko, se bo zgodilo natanko to. Številna mala podjetja bodo propadla. https://t.co/O9gLlkbGmE
— Luka Lisjak (@llisjak) January 13, 2023
V tem primeru bodo morali tisti, ki so sprejeli to odločitev, sprejeti odgovornost za njene posledice. Če je minimalna plača postavljena previsoko, bo to pomenilo propad številnih podjetij. Igor Guardiancich opozarja, da se je natanko to zgodilo pod Pahorjevo vlado, sredi krize.
— Luka Lisjak (@llisjak) January 13, 2023
No, nisem bil čisto pošten – seveda se Pečečnik & kompanija tega dejstva (enakovrednosti višine financiranja iz vidika družbe) dobro zaveda. Preklemano dobro se zaveda dejstva, da v primeru financiranja teh družbenih storitev prek davkov to pomeni višje stroške za podjetja (prek višjih prispevkov za socialno zavarovanje) in potencialno višjo obdavčitev dobičkov, medtem ko prek zasebnih plačil to pomeni zmanjšanje dohodkov posameznikov. Gre preprosto za prevalitev stroškov ponudbe ključnih družbenih storitev na posameznike. V razvitih evropskih državah se ti izdatki plačujejo prek davkov, v neoliberalnih in manj razvitih državah pa se ti plačujejo iz žepov posameznikov. In v slednjem primeru si lahko bolj kvalitetne storitve privoščijo samo tisti z višjimi dohodki.
V glavnem, s tem ko Pečečnik & kompanija govori o tem, da bi višje plače v zdravstvu in šolstvu najedle konkurenčnost gospodarstva (zaradi posledičnega dviga davkov), se v bistvu zavzema za to, da te izdatke plačajo ljudje iz lastnega žepa in da se poveča družbena neenakost. Pri čemer pa seveda namerno pozabijo, da v najbolj konkurenčnih evropskih državah (od vseh Skandinavskih držav, prek držav Beneluksa in Nemčije do Avstrije) financiranje teh družbenih storitev izključno prek davkov niti slučajno ne zmanjšuje njihove konkurenčnosti. V teh razvitih državah so podjetniki – za razliko od naših podjetnikov – pač sposobni ustvarjati proizvode in storitve tako visoke kvalitete in s tako visoko dodano vrednostjo, da lahko pokrijejo te višje davke. In zaradi tega ne jokajo. Za razliko od naših jokavih podjetnikov.