Sinteza, s prvopodpisanim Emilom Milanom Pintarejem, ter več civilnodružbenih organizacij in posameznikov Roberta Goloba javno pozivalo k spremembi volilnega sistema

Civilnodružbene organizacije so predsednika vlade Roberta Goloba javno pozvale k obljubljeni spremembi volilnega sistema, ki je po njihovem mnenju nedemokratičen. Predlagajo ustanovitev strokovne komisije brez zastopnikov političnih strank, ki naj pripravi predlog novega volilnega sistema, nato pa naj ga na referendumu potrdijo državljani.

Slovenija se je v zadnjih desetletjih znašla v primežu strankokracije, ki poglablja nezaupanje med strankami in volivci, med politično strukturo države in državljani, so v javnem pozivu zapisali predstavniki civilnodružbenih organizacij. To nezaupanje pa se po njihovem mnenju odraža v nepriljubljenosti in porazih strankarskih kandidatov na lokalnih volitvah in v naraščajoči “abstinenci državljanov na državnozborskih volitvah”.

Ob tem se ponavlja, da so se levosredinske stranke pred vsakimi parlamentarnimi volitvami znašle pred grozečim volilnim porazom, kar je levosredinske aktiviste prisililo, da so tik pred volitvami ustanovili novo stranko, ki je zmagala z obljubami, da bo delovala drugače, da bo zgradila sistem trajnega sodelovanja s civilno družbo, da bo vodila konstruktiven dialog z državljani, da bo demokratizirala volilni sistem in podobno, so dodali.

“Nobena od strank, zmagovalk na zadnjih treh volitvah, svojih obljub ni uresničila in vsaka je do naslednjih volitev zapravila političen kapital ter s tem ustvarila prostor in potrebo za ustanovitev nove stranke. Se bo to zgodilo še četrtič?” se sprašujejo podpisniki.

Premierja so zato spomnili, da je pred volitvami med drugim obljubil demokratizacijo volilnega sistema, katerega obliko in vsebino imajo pravico določiti državljani z referendumom. “In tudi zato smo vas na volitvah podprli,” so zapisali.

Demokratični volilni sistem je namreč osnova demokratične ureditve sleherne države, naš volilni sistem pa je zastarel in nedemokratičen so zapisali. Zato premierja pozivajo, da čim prej oblikujejo strokovno komisijo brez zastopnikov političnih strank, ki bo pregledala dosedanje predloge novega sistema in pripravila referendumska vprašanja. Nato pa naj organizira posvetovalni referendum, na katerem bomo državljani odločili, kakšen volilni sistem hočemo. Razširjena strokovna skupina naj nato pripravi celovit predlog novega volilnega sistema, ki naj ga znova potrdijo državljani na referendumu, predlagajo.

Prepričani so, da je to edina pot do resnične demokratizacije volilnega sistema. V zadnjih desetletjih so namreč politične stranke po njihovem mnenju “s številnimi manipulacijami preprečile vse poskuse, da se o tem vprašanju odpre široka javna razprava” in da se volilni sistem demokratizira.

“Uzakonitev zgolj relativnega prednostnega glasu ob hkratni ukinitvi volilnih okrajev (na podlagi dogovora političnih strank, kaj njim ustreza) in razglasitev tega kot obljubljeno demokratizacijo celotnega volilnega sistema bomo državljani razumeli kot še eno volilno prevaro s strani oblasti oz. političnih strank,” so zapisali.

Pod javni poziv so se podpisali Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema, Koalicija civilne družbe za prenovo Sinteza, Zveza društev upokojencev Slovenije, Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo, Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa, Gibanje Zdrava družba, Stranka Nova socialdemokracija in 87 posameznikov.

Predsednik vlade  Robert Golob je oktobra lani s koalicijskimi in opozicijskimi predstavniki strank in vodji poslanskih skupin opravil posvet o morebitnih spremembah volilne zakonodaje in drugih ustavnih spremembah, za katere v tem mandatu obstaja ustrezna politična volja. Izkazalo se je, da bi se peterica strank glede določenih vprašanj morda lahko poenotila.

Kot je po oktobrskem posvetu povedal premier. Robert Golob, bi soglasje za spremembo ustave morda najhitreje dosegli pri razbremenitvi ustavnega sodišča, prenosu pristojnosti imenovanja sodnikov na predsednika republike in objavi občinskih dokumentov v uradnih listih. Potencialno bi se stranke morda lahko poenotile tudi glede skrajšanja in poenostavitve postopka imenovanja vlade in ministrov iz dvofaznega v enofazni postopek.

“Če bomo pri lažjih vprašanjih uspešni, lahko nadaljujemo s težjimi, med katere zagotovo sodi sprememba volilnega sistema,” je poudaril premier. Napovedal je, da si bo vlada v sodelovanju s parlamentarnimi strankami prizadevala za dialog in široko javno razpravo, v katero se bodo lahko vključili državljani, civilna družba in strokovna javnost. Koraki v tej smeri so že bili storjeni, v roku enega leta, do leta in pol pa bi moralo biti jasno, ali so spremembe volilnega sistema v smeri okrepljene vloge volivcev v tem mandatu dejansko možne. Na mizi sta bili tudi ukinitev državnega sveta in ustanovitev pokrajin.

Premier je ocenil, da so razmere za ustavne spremembe v tem sklicu državnega zbora idealne: “Po več letih imamo v parlamentu manjše število političnih strank, kar omogoča lažje usklajevanje in večjo predvidljivost. Politični proces za spremembe ustave je zato smiselno začeti. Sem optimist in verjamem, da bomo še v tem mandatu prišli do rezultatov.” Določene prilagoditve ustave, na katere opozarjata tako stroka kot laična javnost, so po 30 letih nujne. Za vse je potrebna dvotretjinska večina oziroma najmanj 60 glasov poslank in poslancev.

 

 

JAVNI POZIV PREDSEDNIKU VLADE, gospodu dr. ROBERTU GOLOBU

 

Slovenija se je v zadnjih desetletjih znašla v primežu strankokracije, ki poglablja nezaupanje med strankami in volivci, med politično strukturo države (Državnim zborom, Vlado …) in državljani. To nezaupanje se odraža tako v nepriljubljenosti in posledično v porazih strankarskih kandidatov na občinskih volitvah kot v naraščajoči abstinenci državljanov na državnozborskih volitvah.

Tega več kot desetletnega negativnega trenda ne morejo ovreči niti podatki o rahlo povečani udeležbi volivcev na letošnjih državnozborskih volitvah. Nasprotno, ugotovimo lahko, da se je tudi letos ponovila zakonitost, ki jo poznamo s prejšnjih treh državnozborskih volitev: pred vsakimi od teh volitev so se levosredinske stranke znašle pred grozečim volilnim porazom, kar je prisililo levosredinske aktiviste, da so tik pred volitvami ustanovili novo stranko, ki je zmagala z obljubami, da bo delovala drugače, da bo zgradila sistem trajnega sodelovanja s civilno družbo, da bo vodila konstruktiven dialog z državljani, da bo demokratizirala volilni sistem, ipd. Nobena od strank, zmagovalk na zadnjih treh volitvah, svojih obljub ni uresničila in vsaka je do naslednjih volitev zapravila političen kapital ter s tem ustvarila prostor in potrebo za ustanovitev nove stranke. Se bo to zgodilo še četrtič?

Spoštovani gospod dr. Robert Golob, pred volitvami ste, med drugim, obljubili demokratizacijo volilnega sistema in tudi zato smo Vas na volitvah podprli. Poudarjali ste, da imajo državljani kot nosilci narodne suverenosti pravico določiti vsebino in obliko volilnega sistema. Zagotavljali ste, da boste sebični odpor političnih strank do njegove resnične demokratizacije obšli z referendumom, kjer bomo volivci imeli možnost in pravico določiti temeljne značilnosti novega volilnega sistema, kot so to storile številne razvite družbe, ko so se znašle v pasti strankokracije. Demokratičen volilni sistem je namreč osnova demokratične ureditve sleherne države.

Naš sedanji volilni sistem je zastarel in nedemokratičen. Posebej ga zaznamujejo pravno in politično sporne določbe, ki strankam zagotavljajo številne privilegije pri oblikovanju volilnih list in določanju kandidatov, hkrati pa ne omogočajo odločilne vloge volivcev pri izvolitvi državnih poslancev. Vsi se zavedamo, da zgolj uvedba relativnega prednostnega glasu ob hkratni ukinitvi volilnih okrajev ne rešuje teh problemov in ne pomeni resnične demokratizacije volilnega sistema. Ta se, kot vselej, ko gre za velike družbene sisteme, skriva v številnih podrobnostih.

Zato vas pozivamo, da čimprej oblikujete strokovno komisijo (brez zastopnikov političnih strank), ki bo pregledala dosedanje predloge novega sistema in pripravila referendumska vprašanja. Nato organizirate posvetovalni referendum, na katerem se bomo državljani odločili, kakšen volilni sistem hočemo. Razširjeni strokovni komisiji, sestavljeni iz priznanih strokovnjakov različnih izobrazbenih profilov, poverite nalogo, da pripravi celovit predlog novega volilnega sistem (zlasti zakona o volitvah v DZ), njen predlog (ali več predlogov) pa ponudite državljanom na referendumu.

Prepričani smo, da je to edina pot, ki nas lahko pripelje do resnične demokratizacije volilnega sistema, ki si ga zdaj lastijo politične stranke. Te so v zadnjih treh desetletjih s številnimi manipulacijami preprečile vse poskuse, da se o tem vprašanju odpre široka strokovna javna razprava in da se sedanji volilni sistem demokratizira v običajnem parlamentarnem postopku – tudi predlog ZDUS-a za uvedbo kombiniranega volilnega sistema leta 2015, ki je imel široko podporo volivcev oz. državljanov. Zato je nedvomno potrebna široka strokovna in javna razprava o novem volilnem sistemu, v okviru vlade pa animatorja in organizatorja te razprave z veliko afinitete do strokovnega, ne političnega reševanja problemov, in sodelovanja s civilno družbo.

Uzakonitev zgolj relativnega prednostnega glasu ob hkratni ukinitvi volilnih okrajev (na podlagi dogovora političnih strank, kaj njim ustreza) in razglasitev tega kot obljubljeno demokratizacijo celotnega volilnega sistema, bomo državljani razumeli kot še eno volilno prevaro s strani oblasti oz. političnih strank.

 

Podpisi CD-organizacij in drugih institucij

Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema

Koalicija civilne družbe za prenovo SINTEZA

ZDUS – Zveza društev upokojencev Slovenije

Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo

Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa

Gibanje Zdrava družba

Stranka Nova socialdemokracija

 

in podpisi 87 posameznikov

 

Javni poziv-aaaax