(VIDEO) “Ukrepati moramo, sicer nam bodo firmo spravili v bankrot” – Darij Južna na skupščini Petrola. ki se bo najprej obrnil na državno odvetništvo, sledijo odškodninske tožbe v Sloveniji in na Hrvaškem

Regulacija cen naftnih derivatov je povzročila Petrolu na vseh trgih, kjer je navzoč, za 194,1 milijona evrov škode, skupna škoda zaradi regulacije vseh energentov znaša 210 milijonov evrov. S temi številkami so se danes na skupščini seznanili delničarji družbe, ki so izvedeli tudi, da se uprava pripravlja na vložitev odškodninskih tožb.

Zahtevo za sklic skupščine sta vložili družbi Vizija holding in Vizija holding ena, ki ju vodi poslovnež Dari Južna. “Gre za neupravičen ukrep,” je o regulaciji cen dejal Južna na skupščini, na kateri je bilo zastopanega 72,9 odstotka kapitala.

“Zaradi regulacije je imel Petrol v prvem polletju za 100 milijonov evrov izpada dobička iz poslovanja, hkrati pa je država pobrala za 97 milijonov evrov več dajatev, ker so regulirane cene izkoristili vozniki v tranzitu, prebivalci z druge strani meje in verjetno tudi kakšni špekulanti,” je izračunal Južna.

Izračuni Petrola so še višji. Kot je povedala predsednica uprave Nada Drobne Popović, je škoda zaradi regulacije cen pogonskih goriv v Sloveniji v prvi polovici tega leta ocenjena na 106,9 milijona evrov, na Hrvaškem pa od lanskega oktobra doslej na 45,6 milijona evrov. Skupno vsoto škode zaradi regulacije vseh energentov na vseh trgih v letu 2022 je ocenila na 210 milijonov evrov in če ne bo ustreznih interventnih zakonov, bi se prihodnje leto utegnila povzpeti na 248,1 milijona evrov.

V Sloveniji se je vlada letos spomladi najprej odločila regulirati cene pogonskih goriv sredi marca, ko je določila najvišjo dovoljeno cene tako v malo- kot veleprodaji. “Cene je določila tako nizko, da Petrol ni pokril niti nabavnih stroškov goriva,” je povedala.

Izpostavila je, da je vlada konec marca sprejela sklep, s katerim se je zavezala, da bo po izteku regulacije za čas trajanja ukrepa določila nadomestilo podjetjem, ki jim je bila z regulacijo povzročena škoda. “Vlada se tega ni držala,” je opozorila.

Regulacija cen je veljala do konca aprila, nato jo je vlada za bencinske servise izven avtocest in hitrih cest ponovno uvedla za čas od 11. maja do 20. junija. Zdajšnjo metodologijo določanja cen goriv na slovenskem trgu je ocenila za primerno.

Uprava si je ves čas prizadevala za dialog in iskanje rešitev. “Na gospodarsko ministrstvo smo posredovali 19 dopisov na to temo, maja smo vladi posredovali zahtevek za povračilo škode za prvo obdobje regulacije in nato julija še enega za obe obdobji skupaj,” je povedala predsednica uprave. V začetku decembra so imeli sestanek z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom, a se je končal brez rešitve.

Na Hrvaškem so cene pogonskih goriv regulirane skorajda ves čas od lanskega oktobra in tudi tam so vlado večkrat opozorili, da to ogroža njihovo poslovanje. “Vladne uredbe so neustavne in nezakonite,” je povedala hrvaška odvetnica Belinda Čačić.

Odvetnik Tomaž Ilešič je dodal, da ukrep slovenske vlade ni bil v skladu z zakonom o kontroli cen, saj bi moralo biti določeno tudi nadomestilo za nastalo škodo. Poleg tega ni bil nujen, saj bi morali najprej poskusiti zajeziti rast cen z zmanjšanjem javnih dajatev, in ni bil sorazmeren, saj je bilo celotno breme zvišanja cen naftnih derivatov preneseno na podjetje.

Uprava bo zdaj najprej vložila predlog za mirno rešitev spora pred državnim odvetništvom, v Sloveniji že v prvem tednu januarja, na Hrvaškem pa predvidoma do 15. januarja. Če ne bodo uspešni, bosta sledili vložitvi odškodninskih tožb pred okrožnim sodiščem v Ljubljani in gospodarskim sodiščem v Zagrebu.

Naj se upravo Petrola v primeru neodzivnosti obeh vlad pozove, da se posluži sodne poti, je v nasprotnem predlogu zapisalo tudi Vseslovensko združenje malih deležnikov. Toda predsednik skupščine Uroš Pogačnik tega predloga ni dal na glasovanje, saj ni bil vložen pravilno, poleg tega je odločitev o sprejemanju ukrepov v pristojnosti uprave in ne skupščine, je pojasnil.

Petrol namerava vložiti tudi pobudo za oceno zakona o kontroli cen v delu, ki vladi le omogoča določitev primernega denarnega nadomestila podjetjem, ki bi jim lahko ukrep povzročil občutno škodo. S problematiko nameravajo seznaniti Evropsko komisijo, Drobne Popović pa je še povedala, da bo uprava prisiljena sprejemati tudi odločitve, ki bodo šle v smeri zaščite premoženja Petrola.

Med drugim razmišljajo o prenehanju prodaje tistih energentov, kjer ne zmorejo pokrivati stroškov. “Seveda si tega ne želimo,” je dejala in dodala, da pa bo “treba krčiti obseg poslovanja, če ne želijo pripeljati Petrola na kant oz. pripeljati do točke, ko bi moral zaprositi za dokapitalizacijo”. Ker je preveč odprtih vprašanj, tudi še niso sprejeli poslovnega načrta za leto 2023.

Delničarji so se seznanili tudi s poslovanjem hčerinske družbe Geoplin. Za to je bilo leto 2022 zaradi vojne v Ukrajini in zmanjšanih dobav ruskega plina zelo nepredvidljivo in spremenljivo ter je novembra od Petrola dobila 50 milijonov evrov likvidnostnega posojila, nato pa so delničarji na skupščini ocenili, da dokapitalizacija ni potrebna.

Škoda iz naslova poslovanja z ruskim Gazpromom je do konca novembra ocenjena na 117 milijonov evrov, in sicer zaradi nedobavljenih količin plina, izgubljenih dobičkov, nezmožnosti varovanja prodajnih pozicij ter nadomestnih dobav. Škoda nastaja Geoplinu tudi v decembru, je opozorila predsednica uprave. Del tega zneska je pobotan, preostanek terjajo od Gazproma.