Putin se je “samo sankcioniral” in podpisal odlok o prepovedi prodaje nafte v skladu z zgornjo ceno 60 dolarjev, ki so jo določile zahodne zaveznice Ukrajine
Ruski predsednik Vladimir Putin je izdal odlok o prepovedi prodaje nafte državam in podjetjem, ki uporabljajo cenovno kapico 60 dolarjev za sod ruske nafte, torej tudi Sloveniji. Odlok bo veljal od 1. februarja do 1. julija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V EU sicer že od začetka tega meseca velja embargo na uvoz večine ruske nafte.
Russian president Vladimir Putin has signed a decree banning sales of oil that comply with the $60 price ceiling imposed by Ukraine’s western allieshttps://t.co/xktN2DCbuU
— Financial Times (@FinancialTimes) December 27, 2022
“Dobava ruske nafte in naftnih derivatov tujim pravnim in fizičnim osebam je prepovedana, če se v pogodbah za to dobavo neposredno ali posredno” uporablja omejitev cen, je navedeno v predsedniškem odloku, ki ga povzema AFP.
Odlok obenem določa, da se lahko prepoved v posameznih primerih odpravi na podlagi “posebne odločitve” ruskega predsednika Putina.
Izvoz surove nafte bo prepovedan s 1. februarjem, datum prepovedi izvoza naftnih derivatov pa bo določila ruska vlada in bi lahko bil po 1. februarju, poroča tiskovna agencija Reuters.
Članice EU so se sicer junija dogovorile o svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz in transfer surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v EU. Dogovorile so se, da bo prehodno obdobje za ustavitev uvoza surove nafte trajalo šest mesecev, tako da je embargo začel veljati 5. decembra. Za naftne derivate bo medtem v veljavi čez dva meseca.
Podjetja iz EU po izteku prehodnega obdobja ne smejo zagotavljati zavarovanj ali financiranja pomorskega transporta ruske nafte v tretje države. S tem se želi Rusiji otežiti nadaljevanje izvoza nafte v druge države po svetu, saj so evropska podjetja pomembni ponudniki tovrstnih finančnih storitev.
Na te storitve pa se nanaša cenovna kapica, ki so jo članice EU v začetku meseca določile pri 60 dolarjih na 159-litrski sod ruske surove nafte in je prav tako začela veljati 5. decembra. Pri tem se je EU uskladila s skupino sedmih najbogatejših držav na svetu G7 in nekaterimi drugimi partnericami, tudi z Avstralijo. Ceno za naftne derivate nameravajo določiti do 5. februarja 2023.
Cenovna kapica velja za rusko nafto, ki jo ta po morju izvaža v tretje države. Za nafto, dobavljeno po naftovodih, velja izjema.
Namen tovrstnih ukrepov je predvsem omejiti zmogljivosti ruskih oblasti za financiranje agresije proti Ukrajini. Po navedbah virov pri EU namreč izvoz nafte predstavlja 37 odstotkov ruskih prihodkov od izvoza. Cenovna kapica obenem zagotavlja stabilne globalne trge, predvsem naftne, zmanjšuje pa tudi pritisk na inflacijo, še poudarjajo viri v Bruslju.