Na božični večer po cerkvah polnočnice – Kaj v božični poslanici sporočajo slovenski škofje
Na predvečer božiča, ki ga bodo kristjani obeležili v nedeljo, bodo po številnih cerkvah potekale polnočnice. Z njimi bodo verniki pričakali rojstvo svojega ustanovitelja, Jezusa Kristusa. Papež Frančišek bo polnočno mašo vodil v baziliki svetega Petra v Vatikanu.
Po cerkveni tradiciji je na predvečer božiča sveti večer, ko se ljudje zberejo doma, blagoslovijo dom in pojedo božično večerjo. Nato se odpravijo k polnočnicam, kjer pričakajo Jezusovo rojstvo, naslednji dan pa še k jutranjim in dopoldanskim božičnim mašam.
Mnogi na sveti večer postavijo jaslice in okrasijo božično drevesce, ki so tudi sicer najbolj prepoznavna zunanja znamenja božiča.
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje bo polnočno mašo vodil v novomeško stolnici. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo polnočno mašo daroval v ljubljanski, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa v mariborski stolnici.
Papež Frančišek bo imel polnočno mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu, začela pa se bo nekoliko prej kot običajno, ob 19.30.
Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo. O Jezusovem rojstvu govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v majhnem mestu Betlehem. Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic.
Božič 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, obeležujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo 7. januarja.
Božično voščilo ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta OFM: https://t.co/8Jb2ctjGRZ
— Stanislav Zore (@NadskofZore) December 24, 2022
Slovenski škofje so v poslanici pred božičem vsem zaželeli blagoslovljene praznike, ob tem pa izpostavili upanje, ki ga prinaša Jezusovo rojstvo. “Tako kot rojstvo otroka pomeni upanje za družino, tako božje rojstvo pomeni upanje za celotno človeštvo,” so zapisali. Vsem so zaželeli, naj jim božič utrdi vero, prinese mir, veselje in novo upanje.
V poslanici so škofje izpostavili, da božič ni zgolj obletnica Jezusovega rojstva, ampak je dejstvo, ki je zaznamovalo celotno zgodovino. Z njim je namreč Bog prišel prebivat med nas, so zapisali. Božje rojstvo po oceni škofov presega meje časa in prostora, ob tem pa celotnemu človeštvu prinaša upanje, kar je “posebno pomembno v času, ko doživljamo vojno, različne oblike nasilja in druge vrste negotovosti”.
Spomnili so, da se Jezus ni rodil v toplem domu, temveč na poti, v mrazu in negotovosti. “Tudi v tem času mnogi trpijo zaradi različnih oblik nepravičnosti. Njihov božič je podoben tistemu na betlehemskih poljanah in begu svete družine v Egipt. Spomnimo se osamljenih in onemoglih, bolnih in tistih, ki v teh dneh v bolnišnicah skrbijo zanje, pa vseh tistih, ki delajo in skrbijo, da lahko mi v miru praznujemo. Tudi po njih Gospod prihaja k nam,” so zapisali.
Blagoslovljen božič so zaželeli vsem družinam in posameznikom, krščanskim občestvom, Slovencem doma, v zamejstvu in po svetu ter drugim krščanskim Cerkvam in skupnostim.
Evangeličanski škof Leon Novak je v poslanici izpostavil, da se svet podobno kot za časa Jezusa tudi danes nahaja v kritičnih razmerah. Mnogo družin mora zaradi vojne, lakote ali naravnih katastrof zapustiti svoje domove. “Božič nas spodbuja, da izkazano ter bogato izlito ljubezen delimo z našim bližnjim; da smo človeku ljubi,” je dodal.
“Ali ni bistvo božiča v tem, da odpremo svoje srce ter vrata našega doma za Kristusa ter sočloveka v stiski? Naj se naša srca na božič napolnijo s Kristusovo ljubeznijo, usmiljenjem, mirom da postanemo sočloveku v stiski ljubi in dobri domačini,” je zaželel škof.
Božič kot praznik miru in ljubezni po Novakovih besedah govori o prihodu Odrešenika kot majhnega nebogljenega otroka na ta svet. “Da bi obvarovala otrokovo življenje, sta bila Marija in Jožef zaradi težkih geopolitičnih razmer in preganjanja prisiljena zbežati v tujo deželo. Pozneje Jezus v svojem delovanju, čeprav se svet še vedno ni spremenil na boljše, vedno znova poudarja pomen ljubezni,” je zapisal. Podobno se svet po njegovi oceni tudi danes nahaja v kritičnih razmerah.
Poslanico je zaključil s švedsko otroško molitvijo za otroke in dodal: “Naredi, da jim bomo mi ponudili in postali topel dom ter zavetje. Božič, dan ljubezni in miru naj postane doživetje in realnost vsakega prebivalca tega modrega planeta.”
V imenu Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji je zaželel zdravo, mirno ter ljubezni polno Gospodovo rojstvo vsem bratom in sestram v binkoštno-evangelijski, reformirani, rimokatoliški in pravoslavni Cerkvi. Z odprtimi rokami je pozdravil pripadnike judovske in muslimanske skupnosti, s katerimi smo povezani po očaku Abrahamu.
“Srčen pozdrav velja vsem nezaželenim in izobčenim, vsem tujcem, oslabelim in osamljenim, vsem družinam v ljubečih in v nemirnih odnosih. Pisana in za nas kristjane učlovečena Božja beseda naj nas povezuje, Gospodova ljubezen in njegov mir pa naj bosta vedno z nami,” je sklenil.