Slovenija na področju učinkovite rabe energije napreduje, a prepočasi

Slovenija pri učinkoviti rabi energije napreduje, a prepočasi, da bi lahko sledili načrtom, ki jih je začrtala državna uprava, je ob predstavitvi rezultatov raziskave REUS GOS 2022 izpostavil direktor podjetja Informa Echo Rajko Dolinšek. Država želi ta prehod pospešiti tudi z akcijami ozaveščanja.

Bistvene razlike v odnosu neozaveščenih in ozaveščenih gospodinjstev glede učinkovite rabe energije med letoma 2019 in letošnjim letom ni, je zadnji dve raziskavi na današnji predstavitvi v Ljubljani primerjal Rajko Dolinšek. A kot je poudaril, je treba upoštevati koronsko obdobje, »ko smo bili večinoma doma in prikrajšani za ogromno stvari«. Po njegovih besedah je težko pričakovati, da bi bili ob vseh koronskih omejitvah še zelo dosledni pri ravnanju z energijo. »Kljub temu, da smo ostali na približno enaki ravni, je to dokaj velik uspeh,« je dejal.

Raziskava o energetski učinkovitosti Slovenije je pokazala, da 81 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji razmišlja o učinkoviti rabi energije. »Imamo veliko pozitivnih elementov, pa tudi rezervo. Vedno smo lahko boljši,« je dejal Dolinšek in dodal, da 78 odstotkov gospodinjstev informacije o učinkoviti rabi energije išče na spletu. »Sanacijo fasade je naredilo 44 odstotkov stanovanjskih stavb, pri čemer trend od leta 2015 vztrajno raste,« je med drugim strnil poudarke raziskave. Okna je zamenjalo 65 odstotkov gospodinjstev. Na tem področju je trend bolj umirjen, a konstanten.

Dolinšku se je zdel zanimiv tudi podatek, da sedem odstotkov gospodinjstev razmišlja, da bi naslednje leto kupilo električni avto. Leta 2015 je bilo takšnih devet odstotkov, dve leti pozneje je odstotek poskočil na 15, se leta 2019 znižal na 10, letos pa padel na sedem.

Državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Tina Seršen je izpostavila pomen raziskave pri pripravi različnih ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe energije. »Že od leta 2008 sledimo tem rezultatom in jih upoštevamo, «je dejala. Ministrstvo sicer učinkovito rabo naslavlja z več ukrepi, načrtuje jih tudi v prihodnje. Seršen je spomnila na septembra sprejet interventni zakon za obvladovanje kriznih razmer v energetiki, pri čemer je med drugim izpostavila, da si je vlada v zakonu pustila odprto možnost za sprejem predpisa, s katerim bi omejila temperaturo v stavbah, ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja oziroma kjer se javnost zadržuje.

»Ministrstvo pospešeno pripravlja uredbo, upamo pa, da do tega ne bo prišlo, saj bi to izkazovalo, da je na področju energetike nastalo resno tveganje. Bomo pa pripravljeni,« je dejala. Poleg samih predpisov je po besedah državne sekretarke zelo pomembno izobraževanje in ozaveščanje prebivalstva ter tudi gospodarstva, ki je največji porabnik energije. Ministrstvo se je po njenih besedah že lotilo več kampanj, nekaj so jih že izvedli, druge še bodo.

Da je učinkovita raba energije pomembna pri boju s podnebnimi spremembami, je ob predstavitvi raziskave izpostavil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl. V zadnjih letih celoten svet in z njim Slovenija drvi iz krize v krizo. »Pomembno je, da ohranjamo spoznanje, da ena od teh kriz – podnebna – ostaja z nami, prehod v brezogljičnost pa je absolutno nujen. Ta kriza ne bo izginila sama od sebe,« je poudaril.

Od vseh kriz smo se sicer po Vajglovih besedah nekaj naučili. »Predvsem to, da smo pripravljeni takrat, ko res šteje, spremeniti način delovanja in nekatere temeljne vzorce vsakdanjega življenja,« je dejal in kot primer navedel pandemijo covida-19. »Vsi smo začeli več delati od doma, manj potovati, spremenili smo tudi šolske navade, pa navade nakupovanja … V veliki meri smo spremenili življenjski stil. Morda za kratek čas, a v luči neke grožnje smo bili sposobni izkazati veliko mero prilagodljivosti,« je izpostavil.