V Kijevu znova odjeknile eksplozije, šlo naj bi za napade z droni

V Kijevu je davi, teden dni po ruskem raketnem obstreljevanju, znova odjeknilo več eksplozij. Oglasile so se tudi sirene, ki so opozarjale na možnost zračnega napada. Glede na navedbe ukrajinskih oblasti je šlo za napade z droni.

Kyiv's central district rocked by blasts second time in week https://t.co/1Rt9FqB5Yh pic.twitter.com/4IFqgkZyZk

— Reuters (@Reuters) October 17, 2022

O treh eksplozijah, ki so odjeknile med pol sedmo in sedmo uro zjutraj po lokalnem času, so poročali novinarji tujih tiskovnih agencij, na družbenih omrežjih jih je potrdil tudi župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko. Kot je navedel, se je najmanj ena od eksplozij zgodila v središču mesta, v okrožju Ševčenkivski.

“Vse službe so na poti do prizorišča. Podrobnosti kasneje,” je zapisal Kličko in ljudi pozval, naj ostanejo v zakloniščih. V eni od stavb je izbruhnil požar, na kraju posredujejo gasilci. Poleg tega je bilo poškodovanih več drugih poslopij, je sporočil. Podatkov o morebitnih žrtvah zaenkrat ni.

Tako Kličko kot ukrajinsko predsedstvo sta izrazila prepričanje, da je bil napad izveden z droni. Kot je na družbenih omrežjih zapisal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, je šlo za t. i. drone kamikaze.

Droni, ki naj bi jih Rusijo dobavljal Iran, lahko več ur lebdijo v zraku, nato pa se spustijo nad tarčo in eksplodirajo. Ukrajina trdi, da jih je Rusija uporabila že v preteklosti. Iran sicer zanika, da bi jih dobavljal Rusiji, ta pa navedb še ni komentirala.

Jermak je ob zadnjih napadih dejal, da Ukrajina čim prej potrebuje nove sisteme zračne obrambe, poroča britanski BBC.

Pred natanko tednom dni je Rusija ob podobnem času dneva Kijev prvič po več mesecih obstreljevala z raketami. Te so poletele tudi na številna druga mesta po državi. V napadih, ki so bili deležni zgražanja v mednarodni skupnosti, je bilo ubitih najmanj 19 ljudi, več kot 100 je bilo ranjenih.

Moskva je napade v manjšem obsegu nadaljevala tudi v prihodnjih dneh, ko je bila tarča predvsem energetska infrastruktura na zahodu Ukrajine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je napade označil kot povračilni ukrep za eksplozijo, ki je pred tem odjeknila na mostu, ki Rusijo povezuje s priključenim ukrajinskim polotokom Krim. V petek je izrazil zadovoljstvo z doseženim in dejal, da zaenkrat ne vidijo potrebe po nadaljnjih napadih.

Zunanji ministri držav članic EU se bodo danes sestali na zasedanju v Luxembourgu, v ospredju katerega bo odziv EU na rusko agresijo v Ukrajini. Med drugim naj bi potrdili vzpostavitev misije za urjenje ukrajinskih vojakov. Potrdili pa naj bi tudi nov sveženj finančne podpore za vojaško pomoč Ukrajini.

Ministri za zunanje zadeve, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, se bodo sestali na prvem zasedanju po nezakoniti priključitvi štirih ukrajinskih pokrajin Rusiji v začetku meseca. EU se je na to že odzvala z uvedbo novega paketa sankcij proti Moskvi, ki med drugim vsebuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto.

Na ministrskem zasedanju naj bi medtem uradno potrdili vzpostavitev misije za urjenje okoli 15.000 ukrajinskih vojakov, ki bo predvidoma potekalo na ozemlju EU.

Poleg tega naj bi odobrili dodatno finančno podporo v višini 500 milijonov evrov evropskih sredstev za dobavo vojaške opreme Ukrajini. Skupaj bo tako podpora znašala že več kot tri milijarde evrov.

Ministri bodo danes razpravljali še o aktualnem dogajanju v Iranu, kjer že mesec dni potekajo protesti zaradi smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju. Odločali bodo predvidoma o tem, ali uvesti sankcije proti Teheranu zaradi nasilnega zatrtja protestov.

Na dnevnem redu pa imajo tudi odločanje o opazovalni misiji EU, ki bi spremljala dogajanje na meji med Armenijo in Azerbajdžanom. O tem sta se sicer voditelja sprtih držav dogovorila ob robu prvega srečanja Evropske politične skupnosti v začetku meseca v Pragi.

Med temami današnjega srečanja v Luxembourgu so še odnosi EU s Kitajsko, o katerih bodo konec tedna v Bruslju govorili tudi voditelji držav članic.