V Inštitutu 8. marec izdali “obvezna navodila” koga (ne)voliti na predsedniških volitvah – Zaenkrat s seznama odpadla Anže Logar in Janez Cigler Kralj, sicer pa svojo odločitev koga izbrati “sporočijo kmalu”
“Mnogi nam pišete, zakaj se glede predsedniške kampanje kot Inštitut do sedaj nismo opredelili, o njej pisali,” so preko Twitterja sporočili iz Inštituta 8. Marec.
KOGA VOLITI NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH?
Mnogi nam pišete, zakaj se glede predsedniške kampanje kot Inštitut do sedaj nismo opredelili, o njej pisali. (1/10)— Inštitut 8. marec (@8Marec) October 16, 2022
ŠE NEKAJ DEJSTEV O NEODVISNEM PREDSEDNIŠKEM KANDIDATU
Neodvisen kandidat nisi, če te je v obeh vladah premierja Janeza Janše vlada RS imenovala na položaj direktorja Urada vlade RS za komuniciranje. (1/3) pic.twitter.com/CXsxcnB2hg— Inštitut 8. marec (@8Marec) October 16, 2022
Nato so zadevo razvili in razdelali v desetih Twittih; “Kot veste, v Inštitutu verjamemo, da se moramo volitev udeleževati, ne glede na to, kdo nam je vrednotno blizu in kdo ne, saj le tako lahko dobimo predstavnike ljudstva, ki bodo dejansko zastopali našo voljo.
Tako kot na državnozborskih volitvah, bomo tudi tokrat člani in članice Inštituta volili različne kandidate oz. kandidatke.
In ker verjamemo, da lahko skladno s svojimi vrednotami volimo le, če poznamo vsebino, za katero stojijo (bodoči) predstavniki ljudstva, smo se ob vaših pozivih odločili, da tistim, ki kandidirajo, zastavimo konkretna vprašanja o tem, kako bodo ravnali, če bodo izvoljeni.
To je pomembno, ker ima predsednik oz. predsednica države pomembno vlogo, čeprav se kdaj tako ne zdi.
Poleg nekaterih drugi reči predsednik države namreč lahko zahteva sklic izredne seje državnega zbora; predlaga sodnike ustavnega sodišča;
predlaga pet od enajstih članov sodnega sveta; predlaga kandidata za predsednika vlade; odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi;
lahko tudi izdaja uredbe z zakonsko močjo, s katerimi se lahko pod določenimi pogoji izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine.
In z ozirom na to, da imajo nekateri kandidati zgodovino, ki kaže, da se nagibajo k temu, da želijo človekove pravice omejevati, tudi ko niso na predsedniški funkciji
(na primer Anže Logar, ki je bil poslanec SDS in minister v zadnji Janševi vladi itd.; pa tudi Janez Cigler Kralj, ki je javno nasprotoval pravicam LGBT manjšin), smo se ob vaši pobudi odločili, da bomo v prihodnjih dneh več časa in prostora posvetili našim analizam kandidatov. Vam poročamo kmalu,” so še sporočili iz Inštituta 8. Marec.
