Tanja Fajon o tem, zakaj je Slovenija zadržna do vstopa Ukrajine v NATO – Janez Janša pa na Twitterju o tem, da sta “Ukrajina in Nato zadržana do Tanje Fajon in MZZ”
Zunanja ministrica Tanja Fajon je včerj dejala, da je zaradi velikih varnostnih tveganj Slovenija, tako kot mnoge velike zaveznice, zadržana do vstopa Ukrajine v zvezo Nato. “Če bi se zveza Nato odločala o sprejemu Ukrajine v članstvo, je to lahko jasna napoved začetka vojne,” je dejala ministrica ob robu gospodarskega dogodka v Vitanju.
V odgovoru na novinarsko vprašanje o morebitni podpori vstopu Ukrajine v Nato je spomnila, da Slovenija po svojih najboljših močeh pomaga Ukrajini s humanitarno, razvojno, pa tudi vojaško pomočjo ter bo to počela, dokler bo Ukrajina pomoč potrebovala.
Ukrajina in @NATO zadržani do @tfajon kot @MZZRS https://t.co/m4oC5dtoct
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 4, 2022
Vojna v Ukrajini se zaostruje, obstajajo bojazni pred uporabo taktičnega jedrskega orožja, je opozorila in dodala, da je Slovenija ostro obsodila nezakonito aneksijo ukrajinskih ozemelj s strani ruskega režima in ruskega predsednika Vladimirja Putina kot nekaj povsem nesprejemljivega in nezakonitega.
“To zaostrovanje razmer, posledično tudi prošnja Ukrajine oziroma pogovori Ukrajine za članstvo v zvezi Nato, so zelo zaskrbljujoči,” je dejala.
Če bi se zveza Nato odločala o sprejemu Ukrajine v članstvo, bi to bilo veliko varnostno tveganje, zato se bodo po njenem mnenju “morali na ravni politike v državi zelo dobro pogovoriti o tem, kam vodijo takšne razmere”. Slovenija zagovarja politiko miru, dialoga, vsako takšno sprejemanje odločitev pa vodi stran od možnosti umiritve razmer in v smer eskalacije vojne, česar si nihče ne želi, je dodala.
Na vprašanje, ali na ravni države že potekajo pogovori o vprašanju ukrajinskega članstva v Natu, je povedala, da je prejšnji teden Poljska sprožila izjavo, ki je posredno nakazovala tudi podporo članstvu Ukrajine v zvezi Nato, h kateri Slovenija ni pristopila.
Prav danes pa po njenih besedah državni sekretarji na zunanjem ministrstvu in v kabineta predsednika vlade govorijo o tem, tudi s predsednikom odbora za zunanjo politiko je govorila danes zjutraj, je povedala ter napovedala, da nameravajo ta teden “sesti skupaj in se pogovoriti o več odprtih vprašanjih v odnosu do Rusije in zaostrovanja vojne v Ukrajini”.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je minuli petek, potem ko si je Rusija priključila štiri ukrajinske regije, napovedal, da bo njegova država zaprosila za vstop v Nato po hitrem postopku. Predsedniki devetih srednje- in vzhodnoevropskih članic Nata so konec tedna že izrazili podporo vstopu Ukrajine v Nato.
Evropski parlament pa bo danes na zasedanju v Strasbourgu razpravljal o ruskem stopnjevanju vojne v Ukrajini ter po pričakovanjih pozval EU in države članice k odločnemu odzivu ter ostrejšim gospodarskim sankcijam proti Moskvi. Evropski poslanci naj bi pozvali tudi k nadgradnji in učinkovitejšemu usklajevanju vojaške pomoči Ukrajini.
Po nezakonitih referendumih in priključitvi štirih zasedenih ukrajinskih regij Rusiji, pa tudi mobilizaciji in jedrskih grožnjah ruskega predsednika Vladimirja Putina bo Evropski parlament k odločnemu odzivu unije pozval tako v današnji razpravi kot v resoluciji, o kateri bo glasoval v četrtek.
Poslanci bodo govorili tudi o varnostni krizi po incidentih na plinovodih Severni tok v Baltskem morju.
Evropska komisija je minuli teden sicer sprejela predlog osmega svežnja sankcij, ki ga bo evropskim poslancem predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Predlog med drugim vsebuje pravno podlago za določitev cenovne kapice za rusko nafto, dodatne omejitve uvoza ruskih izdelkov, pa tudi razširitev seznama izdelkov, katerih izvoz v Rusijo je prepovedan. Dogovor naj bi skušale članice doseči še pred petkovim vrhom EU.
Evropski parlament bo danes na zasedanju v Strasbourgu razpravljal o ruskem stopnjevanju vojne v Ukrajini ter po pričakovanjih pozval EU in države članice k odločnemu odzivu ter ostrejšim gospodarskim sankcijam proti Moskvi. Evropski poslanci naj bi pozvali tudi k nadgradnji in učinkovitejšemu usklajevanju vojaške pomoči Ukrajini.
Nepreverjeno: severni del južnega bojišča je kolapsiral in ruska vojska izvaja splošni umik na rezervno linijo. 🥃 https://t.co/O6kmyJeH3y
— Libertarec (@Libertarec) October 4, 2022
Po nezakonitih referendumih in priključitvi štirih zasedenih ukrajinskih regij Rusiji, pa tudi mobilizaciji in jedrskih grožnjah ruskega predsednika Vladimirja Putina bo Evropski parlament k odločnemu odzivu unije pozval tako v današnji razpravi kot v resoluciji, o kateri bo glasoval v četrtek.
Poslanci bodo govorili tudi o varnostni krizi po incidentih na plinovodih Severni tok v Baltskem morju.
Evropska komisija je minuli teden sicer sprejela predlog osmega svežnja sankcij, ki ga bo evropskim poslancem predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Predlog med drugim vsebuje pravno podlago za določitev cenovne kapice za rusko nafto, dodatne omejitve uvoza ruskih izdelkov, pa tudi razširitev seznama izdelkov, katerih izvoz v Rusijo je prepovedan. Dogovor naj bi skušale članice doseči še pred petkovim vrhom EU.
Poslanci Evropskega parlamenta bodo danes med drugim razpravljali o širitvi schengenskega območja in se zavzeli za čimprejšnjo širitev. Glasovali bodo tudi o resoluciji glede odziva EU na visoke cene energije. Evropska komisija je namreč sredi septembra predlagala obvezno zmanjšanje porabe elektrike za pet odstotkov v času največje porabe ter omejitev prihodkov podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina. Ministri za energetiko so v petek to tudi že potrdili in komisijo pozvali k pripravi nadaljnjih ukrepov.