Bruselj in Washington besna na Beograd zaradi “sporazuma” z Moskvo
Evropska unija je imela “resna vprašanja” in ameriški veleposlanik v Beogradu je v ponedeljek zahteval pojasnilo, potem ko sta Srbija in Rusija ob robu Generalne skupščine ZN prejšnji teden podpisali protokol o sodelovanju. Štiristranski dokument je nato objavil srbski časopis.
Srbski zunanji minister Nikola Selaković je v petek tvitnil o podpisu “načrta posvetovanj” z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v petek. Srbski časnik Novosti je v ponedeljek zvečer objavil štiristranski dokument, iz katerega je razvidno, da gre le za dnevni red srečanj med ruskimi in srbskimi uradniki, predvidenih za leta 2023-2024.
“Trenutno nihče ne bi smel ničesar podpisati z Rusijo,” je ameriški veleposlanik Christopher Hill v ponedeljek povedal za N1, povezano s CNN, in dodal, da Washington “upa, da bo slišal razlago za podpis tega dokumenta.”
“Novica o tem sporazumu, podpisanem z Rusijo, je bila presenetljiva in je v močnem nasprotju z drugimi konstruktivnimi srečanji v New Yorku s srbskimi uradniki,” je Hill povedal za AP in dodal, da je “nadaljnje usklajevanje z Rusijo korak v napačno smer in v nasprotju z izjavami Srbije evropske težnje.”
https://twitter.com/MFASerbia/status/1573391054174306305
Dokument je “zelo jasen znak njihove namere za krepitev vezi, za nadaljnjo krepitev odnosov med Srbijo in Rusijo in to sproža resna vprašanja,” je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije za zunanje zadeve Peter Stano. “To jemljemo zelo resno in temu sledimo.”
EU od držav, ki se želijo pridružiti bloku, zahteva, da so “usklajene z evropskimi politikami, vključno z vprašanji zunanje politike”, je dodal Stano.
Srbija Zahodu očita dvojna merila
Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je večkrat otepal pritiskov, da bi se pridružil sankcijam ZDA in EU proti Rusiji, ki jo večina Srbov ima za prijateljsko državo. Vztrajal je tudi, da je strateški cilj Beograda pridružitev EU, kar je stališče z veliko manjšo podporo ljudi.
Težnje po EU dodatno zapleta zahteva Bruslja in Washingtona, da mora Beograd priznati Kosovo – provinco, ki jo je Nato okupiral leta 1999 in jo predal etničnim albanskim separatistom – kot predpogoj za pridružitev. Vučić je to javno zavrnil .
Viola von Cramon, nemška evropska poslanka, zadolžena za poročanje o Kosovu, je odkrito zagrozila z blokado pogajanj o vstopu Srbije v EU.
»To je resen škandal. Sredi divjajoče vojne MZZ Srbije podpiše načrt o prihodnjem sodelovanju z ruskim agresorjem,” je tvitnil von Cramon, “Ali pa je to le signal za nas, da zamrznemo pristopna pogajanja z EU, saj vstop v EU ne poteka prek Moskve. ”
Selaković je že sporočil , da Srbija ne priznava in ne podpira glasovanja v Donbasu, Hersonu in Zaporožju o priključitvi Rusiji, pri čemer je kot razlog navedel zavezanost Srbije mednarodnemu pravu in ozemeljski celovitosti glede Kosova.