Ursula von der Leyen na BSF napovedala “konec ruskih fosilnih goriv” in “reformo trga elektrike” – “Gre za rešitve kako se zavarovati pred špekulantskimi napadi, ki se dogajajo v zadnjem tednu,” pa je po srečanju z von der Leyenovo dejal Robert Golob
Evropska komisija zaradi naraščajočih cen elektrike pripravlja tako izreden poseg na trg elektrike kot strukturno reformo tega trga, je danes v nagovoru na blejskem strateškem forumu (BSF) povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Trenutna zasnova delovanja trga namreč ne ustreza več svojemu namenu.
Cene električne energije, ki letijo v nebo, kažejo na pomanjkljivosti trenutne zasnove delovanja trga elektrike, ki je bila oblikovana v povsem drugačnih okoliščinah in za povsem drugačne namene, je v nagovoru povedala von der Leyen.
“Nič več ne ustreza svojemu namenu. Zato komisija pripravlja izreden poseg na trg elektrike in njegovo strukturno reformo. Potrebujemo nov tržni model za elektriko, ki resnično deluje in bo znova vzpostavil ravnovesje,” je poudarila.
Pozivi k skupnemu ukrepanju na evropski ravni v luči naraščajočih cen elektrike so namreč vse glasnejši. Da mora Evropska komisija zelo odločno in hitro poseči na energetske trge, se je po današnjem posvetu z vodji strank, stroko in energetskimi podjetji v Ljubljani zavzel tudi slovenski premier Robert Golob. O tem sta na dvostranskem srečanju govorila tudi s predsednico komisije.
V izjavi po srečanju je Golob dejal, da je beseda med drugim tekla o “celi vrsti ukrepov, ki jih je treba sprejeti, od zelo kratkoročnih do dolgoročnih, ki bodo trajali leta”. Ob tem je pohvalil “zelo odprt dialog s komisijo” in dejal, da lahko Slovenija pri iskanju rešitev na področju energetike ogromno prispeva, kar bo po njegovih besedah tudi storila.
“Gre za rešitve, kako zavarovati energetski sektor in energetska podjetja Evrope pred špekulantskimi napadi, ki se dogajajo v zadnjem tednu,” je še dejal slovenski premier. Na vprašanje, če je šlo pri posvetovanjih z Evropsko komisijo o energetiki za slovensko pobudo, je odgovoril, da so pobude “prišle iz več držav, naša je bila le ena od njih”.
V nedeljo je omejitev cen elektrike na ravni EU podprl avstrijski kancler Karl Nehammer, čigar vlada je bila doslej zadržana do tega. Ob tem se je zavzel za ločitev cene elektrike od cene plina.
Veleprodajne cene elektrike v EU so namreč v veliki meri vezane na ceno plina. Plin je nafto zamenjal kot stabilizator energetskega sistema v luči prehoda EU na obnovljive vire energije, a je v zadnjem letu, še posebej po ruskem napadu na Ukrajino, postal prej destabilizacijski dejavnik.
Po tistem, ko so cene elektrike za dobavo v naslednjem letu konec minulega tedna na francoski borzi presegle 1000 evrov za megavatno uro, se je to danes med dopoldanskim trgovanjem za krajši čas zgodilo tudi na nemški borzi, ki velja za referenčno v EU. A že kmalu so se cene občutno znižale in so trenutno pri sicer še vedno izjemno visokih 790 evrih.
O razmerah na trgu elektrike in skupnem ukrepanju bodo na izrednem zasedanju razpravljali tudi ministri članic EU, pristojni za energetiko. Srečanje bo potekalo v petek, 9. septembra.
Slovenski premier Robert Golob se je danes pred začetkom Blejskega strateškega foruma sestal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. Govorila sta o usklajevanju sporazuma za solidarnostno oskrbo s plinom, Golob pa se je tudi zahvalil Hrvaški za pomoč ob nedavnih požarih v Sloveniji, so sporočili iz premierjevega kabineta.
Kot so sporočili iz Golobovega kabineta, je slovenski premier izrazil podporo Slovenije vključitvi Hrvaške v območje evra in vstopu v schengen. Ob tem je opozoril na pomen načela odprtih meja znotraj schengenskega območja.
Pogovarjala sta se tudi o energetski krizi ter sodelovanju pri njenem obvladovanju. Državi sicer še usklajujeta sporazum o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljive oskrbe s plinom, do tega pa naj bi po pričakovanjih Goloba prišlo kmalu. Hrvaška bi tako bila za Italijo druga država, s katero bi Slovenija sklenila tovrstni sporazum.
Golob je kasneje dejal, da “v Evropi lahko to zimo in tudi naslednjih nekaj zim preživimo samo, če bomo delali skupaj”, zato je tudi s premierjem Plenkovićem najprej odprl to temo. Dejal je, da je odkrito izrazil željo Slovenije po neposrednem dostopu do LNG terminala na Krku, vključno s plinovodom, in dodal, da je danes šlo bolj za spoznavni sestanek, nastajajoči sporazum med Hrvaško in Slovenijo o solidarnostni oskrbi s plinom pa naj se po njegovih besedah izkoristi zato, da bomo na koncu vsi bolj odporni na energetske krize v bodoče.
Golob se je Plenkoviću tudi zahvalil za pomoč Hrvaške ob nedavnih požarih. Ob tem sta se se zavzela za okrepitev sodelovanja na tem področju tudi v prihodnje, so še sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Hrvaški premier je medtem ob prihodu na Blejski strateški forum pojasnil, da se je s slovenskim premierjem Golobom in zunanjo ministrico Fajon pogovarjal o “izboljšanju bilateralnih odnosov, o oskrbi z energenti in sodelovanju obeh držav na tem področju, skupnih iniciativah v okviru EU, hrvaški pomoči Sloveniji ob požarih in letošnji izredno dobri turistični sezoni”.
Na vprašanje glede arbitraže o meji je Plenković odgovoril, da “je treba rešiti vprašanje meje” in da je stališče Slovenije bolj ali manj vedno enako, da se je treba držati arbitražne razsodbe, ki pa po njegovem “za Hrvaško ne obstaja”. “Arbitražna razsodba je, kakršna je, toda naš parlament je ne bo nikoli ratificiral. To sem odkrito povedal premierju Golobu,” je dejal hrvaški premier. Dodal je še, da je Goloba povabil na obisk na Hrvaško.
