(VIDEO) Po burni domači polemiki med med zagovorniki nekdanje Janševe vlade in podporniki Roberta Goloba o krivdi za izgubljene evropske milijone zaradi previsoke gospodarske rasti, Maja Prijatelj Videmšek ponuja zanimiv pogled Matthiasa Schmelzerja, ki meni, da gospodarska rast ni rešitev ampak “odrast” – TOPNEWS.si

(VIDEO) Po burni domači polemiki med med zagovorniki nekdanje Janševe vlade in podporniki Roberta Goloba o krivdi za izgubljene evropske milijone zaradi previsoke gospodarske rasti, Maja Prijatelj Videmšek ponuja zanimiv pogled Matthiasa Schmelzerja, ki meni, da gospodarska rast ni rešitev ampak “odrast”

(VIDEO) Po burni domači polemiki med med zagovorniki nekdanje Janševe vlade in podporniki Roberta Goloba o krivdi za izgubljene evropske milijone zaradi previsoke gospodarske rasti, Maja Prijatelj Videmšek ponuja zanimiv pogled  Matthiasa Schmelzerja, ki meni, da gospodarska rast ni rešitev ampak “odrast”

V domači politiki se je prejšnji teden razvila zanimiva polemika, ker bo Slovenija iz EU-ja skoraj 300 milijonov dobila manj sredstev za okrevanje, saj so gospodarska gibanja ugodna.

Premier Robert Golob je odgovornost za znižanje nepovratnih sredstev pripisal vladi Janeza Janše: “Obveščeni smo bili, da bo Slovenija zaradi sporazuma, ki je bil podpisan pod prejšnjo vlado, znotraj programa za okrevanje in odpornost dobila manj sredstev, kot je bilo predvideno.” Mediji  in podporniki vlade Janeza Janše so se odzvali kritično in kritiko ocenili kot bizarno.

Na novinarsko vprašanje, ali je Slovenija postala žrtev lastnega uspeha, je odgovoril, da je “na papirju videti tako”. Vendar pa je ta žrtev “zelo velika”, ker gre za skoraj 300 milijonov evrov. Zagotovo bi bilo bolje, da se to ne bi zgodilo in bi vnaprej poskrbeli za to, da se to ne bi zgodilo, je dejal Robert Golob.

 

“Mediji se po mesecu dni Golobovih debaklov še vedno pogovarjajo skoraj izključno o Janševi vladi. Ker je ta tematika že skoraj izčrpana, se je lotevajo vedno bolj bizarno. Zadnji spin, ki ga je v osrednjem Dnevniku prodala celo RTV Slovenija, je, da je gospodarska rast pod Janševo vlado celo škodljiva, saj bomo zaradi tega deležni manj sredstev iz Bruslja,” so  polemiko začinili na Novi24TV.

 

V tem kontekstu je zanimiv pogled, ki ga je predstavila Maje Prijatelj Videmšek (DELO) zanimiv pogled nemškega ekonomskega zgodovinar in podnebnega aktivista Matthiasa Schmelzerja, ki meni, da gospodarska rast ni rešitev ampak odrast. Odrast je demokratična tranzicija v družbo, ki zagotavlja blaginjo za vse, njeno gospodarstvo pa je stabilno kljub delovanju v okvirih ekoloških meja. “Ne vidim razloga, da v razmerah podnebne krize še vedno dovoljujemo zasebna letala in jahte. Takšne prakse moramo predstaviti kot škandale,” je v Intervjuju za Delo dejal ekonomski zgodovinar Matthias Schmelzer.

 

 

  Maje Prijatelj Videmšek(Delo): “Osvoboditi se moramo kapitalizma, s še povsem svežo knjigo Prihodnost je v odrasti (Future is Degrowth) sporoča nemški ekonomski zgodovinar in podnebni aktivist Matthias Schmelzer. Ideologija rasti prikriva naraščajoče neenakosti in uničevanje okolja, ki so povezani s kapitalizmom. Alternativa je odrast – demokratična tranzicija v družbo, ki zagotavlja blaginjo za vse, njeno gospodarstvo pa je stabilno kljub delovanju v okvirih ekoloških meja. Podoktorski raziskovalec na Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni in sodelavec Konzeptwerk Neue Ökonomie je v Ljubljani predaval v okviru mednarodne poletne šole politične ekologije.

Podnebna kriza, pandemija, delno tudi ruska agresija na Ukrajino nam nazorno kažejo, da gospodarska rast ne deluje, toda še vedno se trdno oklepamo tega koncepta. Kaj bi bilo treba storiti, da bi začeli razmišljati in delovati drugače?
Nedvomno doživljamo veliko kriz gospodarske rasti v različnih oblikah. Nekatere so eksterne – rezultat negativnih učinkov gospodarske širitve. V kontekstu pandemije covida-19 je veliko analiz pokazalo, da jo je povzročila zoonoza, virus, ki se z živali prenaša na človeka. Pojavnost zoonoz se povečuje in tako bo tudi v prihodnje zaradi gospodarske rasti in poseganja ekonomskih aktivnosti na območja, ki jih prej nismo uporabljali za te aktivnosti, urbanizacijo in podobno.

Potem je tu podnebna kriza, ki je morda najbolj znana eksterna kriza gospodarske rasti. Vse več je dokazov, da bo velik izziv oziroma najverjetneje nemogoče podnebno krizo rešiti brez ustavitve gospodarske rasti v zgodaj industrializiranih bogatih državah.

Poleg eksternih kriz izkušamo tudi interne krize gospodarske rasti znotraj kapitalističnih gospodarstev. Te so povezane s procesi financializacije, tehnološkim razvojem. Dolgoročno vodijo v padanje stopenj gospodarske rasti, kar v družbah ustvarja težave, saj so temeljno odvisne od gospodarske rasti,” piše Delo.

 

COMMENTS

Wordpress (0)